Franja

licitor -ārī -ātus sum (intens. glag. licērī)

1. = liceor: potine ut ne licitere advorsum (mei) animi sententiam? Pl., licitamini (v novejših izdajah licemini) hostium capita Cu.

2. metaf. bojevati se, boriti se: pars … saxa iactant, inter se licitantur Enn. ap. Non., l. machaerā adversum aliquem Caecil. fr.

līcium -iī, n (morda iz *līqu̯i̯om, sor. z ob-līquus)

1. tkalski t.t. prečna nit v tkanini, v pl. = votek (tela = podolžna nit, v pl. = (o)snutek, osnova); v sg. Luc., Plin., Ap.; v pl.: Plin., Amm., licia telae addere V. ali licia telis adnectere Tib. novo tkanino začeti (zasnovati), Phariis miscere licia telis Lucan.

2. nit sploh: Hyg., Plin., Aus., triplici diversa colore licia V.

3. trak: licia dependent longas velantia saepes O., ligat cum fusco licia rhombo O.

4. ženski spletek v laseh (kot okras): licia crinibus addunt Prud.

5. tkanina: licium varii coloris Petr.

6. majhen pas okoli trebuha: furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je preiskovalec držal darilno torilo (lanx) k očem (da ga ne bi prepoznali), namesto običajnih oblačil pa je imel na sebi le pas (licium), da bi ga ne osumili, da je v svojih oblačilih prinesel v hišo kaj, kar bi lahko bilo ukradeno); prim. lanx.

lick¹ [lik] samostalnik
lizanje; lizalica, solnica za divjad
pogovorno udarec, poraz
sleng hitrost, tempo

a lick nekaj malega, trohica
not a lick niti trohice
he can't read a lick sploh ne zna brati
sleng at full (ali great) lick zelo hitro
pogovorno a lick and a promise površno delo, na pol narejeno

lick² [lik]

1. prehodni glagol
lizati, polizati, oblizati
figurativno lizati kaj (plamen)
pogovorno pretepsti, tepsti, premagati, obvladati (problem), presegati, prekašati

2. neprehodni glagol
božati, lizati (valovi)
sleng hiteti, drveti

to lick s.o.'s boots (ali shoes) plaziti se pred kom
to lick into shape urediti, spraviti v red, dati čemu pravo obliko
figurativno to lick one's wounds lizati si rane, oddahniti se
figurativno to lick the dust biti poražen, pasti v borbi
sleng that licks creation (ali everything) to presega vse meje
this licks me temu nisem dorastel, tega ne morem razumeti
figurativno to lick one's lips (ali chops) oblizovati se
sleng as hard as he could lick kakor hitro je lahko tekel
to lick up (ali off) polizati

lieben ljubiti; imeti rad; mit Inf.: rad (ich liebe es, zu lesen rada berem, ich liebe es nicht zu lesen ne berem rada); es nicht lieben... ne marati, ne biti všeč (ich liebe es nicht ... ne maram (tega)/(to) mi ni všeč)

lie down neprehodni glagol
leči, zlekniti se

to lie down under an insult pogoltniti žaljivko
to lie down on the job biti malomaren, izogniti se delu
to take it lying down ne upirati se, pogoltniti (žaljivke, poraz)

liegenlassen^*, liegen lassen* pustiti ležati/pustiti, naj leži, kjer hoče; (vergessen) pozabiti; liegenlassen für pustiti (komu); links liegenlassen ne zmeniti se za

lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

le contrat me lie pogodba me veže
lier conversation začeti pogovor
lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
lier une sauce zgostiti omako z moko
lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
se lier par un serment zavezati se s prisego
se lier zavezati se, povezati se
lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari

lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti

lieue [ljö] féminin (stara) milja (4 km)

lieue carrée kvadratna milja
lieue kilométrique kilometrska milja (5 km)
lieue maritime morska milja (5,555 km)
à cent, mille lieues de (familier) kilometre daleč od
être à cent lieues d'ici (figuré) biti čisto drugje (z mislimi), ne biti pri stvari, biti v »oblakih«
il le sent d'une lieue (familier) to se mu že od daleč vidi

life [laif] samostalnik
življenje; človeško življenje (lives življenja)
figurativno življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model
ekonomija trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanec

to amend one's life poboljšati se
to be in danger of one's life biti v življenjski nevarnosti
to be the life and soul of a party biti duša družbe
to bring to life spraviti k zavesti
change of life klimakterij
to come to life osvestiti se, roditi se
my early life moja mladost
early in life v mladih letih
to escape with life and limb odnesti celo kožo
expectation of life predvidena življenjska doba
he was given a life dobil je še eno priliko
for the life of me pri svoji najboljši volji
for life dosmrten, za celo življenje
to have the time of one's life odlično se zabavati
high life življenje visoke družbe
in life za časa življenja
as large as life v naravni velikosti; osebno
to lay down one's life žrtvovati življenje
to lead a dog's life pasje živeti
a new lease on life novo življenje, nova življenjska sila
low life življenje nižjih slojev
it was a matter of life and death šlo je za življenje ali smrt
not for the life of me za nič na svetu
not on your life za živ svet ne
nothing in life sploh ne
with all the pleasure in life z največjim veseljem
to risk one's life tvegati življenje
to run for dear (ali for one's) life bežati na žive in mrtve
to see life spoznati (ali uživati) življenje
to sell one's life dear (lifely) drago prodati svoje življenje
to show (signs of) life kazati znake življenja
to take s.o.'s life ubiti koga
to take one's own life življenje si vzeti
to seek s.o.'s life streči komu po življenju
to take one's life in one's hands igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kocko
to the life zvesto, natančno (upodobiti)
walk of life družben položaj, poklic
umetnost still life tihožitje
upon my life! pri moji duši!
pool-player has three lives igralec biljarda lahko še trikrat poskusi
to stake one's life on s.th. glavo staviti za kaj

lift² [lift]

1. prehodni glagol (up)
dvigniti, dvigati; privzdigniti, povzdigniti, spodbuditi
pogovorno krasti (zlasti govedo), napraviti plagiat; podreti šotor (tabor); izkopavati (krompir), izkopati (zaklad)
ameriško izplačati hipoteko
ameriško preklicati (prepoved, embargo); sneti (off z)

2. neprehodni glagol
dvigniti se, dvigati se (tudi megla, oblaki); pustiti se dvigniti

to lift up a cry zagnati krik, zakričati
to lift up one's eyes zaviti oči
ameriško not to lift (ali stir) a finger niti s prstom ne migniti
to lift s.o.'s face polepšati komu obraz z operacijo
figurativno to lift one's hand priseči
to lift a hand premakniti roko, samo malo se potruditi
figurativno to lift a hand against s.o. dvigniti roko na koga
to lift one's hat privzdigniti klobuk, pozdraviti
to lift (up)one's head dvigniti glavo, zbrati se; dvigniti se, pojaviti se, pomoliti glavo
to lift up one's heel brcniti, ritati
figurativno to lift up one's horn pokazati roge
lifted up with pride kipeč od ponosa; vzravnan od ponosa
to lift a story ukrasti zgodbo, napraviti plagiat
to lift (up)one's voice against povzdigniti glas proti, nasprotovati komu, čemu

light⁴ [lait] samostalnik
svetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba
navtika svetilnik; iskrenje, sijaj (oči)
poetično vid, nebesno telo
figurativno luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha
množina spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti
množina, sleng oči

according to one's lights po svojih sposobnostih
he appears in the light of (a scoundrel ) videti je (lopov)
by the light of a candle pri svetlobi sveče
by the light of nature po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjo
between the lights v mraku
to bring to light odkriti, odkopati
to come to light priti na svetlo, biti odkrit
poetično light of one's eyes vid
figurativno the light of my eyes punčica mojega očesa
in the light of these facts vpričo teh dejstev
to give light to razložiti, razjasniti
to give s.o. a light prižgati komu cigareto
to hide one's light under a bushel biti preskromen, skrivati svoje sposobnosti
high lights najsvetlejši deli slike
the light of s.o.'s countenance naklonjenost koga (uživati)
to place s.th. in a good light postaviti kaj v lepo luč
to put a light to s.th. prižgati, zažgati kaj
I see the light posvetilo se mi je
to see the light roditi se; ameriško spremeniti svoje stališče; religija biti prosvetljen, sprevideti
to see the light of day biti objavljen, biti prvič uprizorjen
to stand in s.o.'s light jemati komu luč, biti komu na poti, figurativno motiti koga
to stand in one's own light škodovati samemu sebi
to strike a light prižgati (vžigalico, vžigalnik)
he is a shining light genij je
to throw (ali shed) light on s.th. razložiti, razjasniti kaj
get out of the light! ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!
tail-light rdeča lučka na avtomobilu
light and shade svetloba in senca, nasprotja
Ancient Lights opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi okna

līgnum -ī, n (morda „nabrano dračje“, „nabrana drva“ in sor. z legere)

1. poleno, drvo, pl. (ki je bil v rabi pred sg.) līgna drva, polena (naspr. materia les): lignum caedere Pl., ligna caedentes Vulg. drvarji, ligna in caminum Ca., ab legendo ligna quoque, quod ea caduca legebantur in agro, quibus in focum uterentur Varr., ignem ex lignis viridibus … fieri iussit Ci., ligna et sarmenta circumdare ignemque subicere coeperunt Ci., noctu ligna contulerunt circa casam N., ligna exstruere L. nagrmaditi drva (za grmado), exstruere focum lignis H., ligna super foco large reponere H., aridum l. H., ligna senex minuit concisaque construit arte O. je nacepil drva, ligna virentia Sen. ph., fascis lignorum T., Ap., materia est, quae ad aedificandum necessaria est, lignum, quidquid comburendi causā paratum est Ulp. (Dig.); preg.: in silvam ligna ferre H. = kaj nepotrebnega (odvečnega, nesmiselnega) storiti (delati).

2. les: calcei ex ligno facti P. F. cokle.

3. meton.
a) lesene stvari, npr. α) držaj kopja, kopjišče (naspr. ferrum): Sen. ph., fisso transit praecordia ligno V. β) ročnik (držaj, ročaj) puščice (naspr. spiculum): Cu. γ) lesen možicelj na poteg, (viseča) lutka, marioneta: mobile l. H. δ) pisalna deščica: vana supervacui dicens chirographa ligni Iuv. ε) usodno poleno: fatale l. O. ζ) lesena krava: Pasiphaë ligno decepit taurum O. η) leseni (trojanski) konj: inclusi ligno Achivi V. ϑ) pesn. = drevo: oleaster nautis venerabile lignum V., agro qui statuit meo te triste lignum, te caducum in domini caput H., olim truncus eram ficulnus, inutile lignum H., ligna fructifera Aug. ι) križ: Aug.
b) kar je trdega pri sadju, lupina, luščina, koščica, pečka: aliquarum intus bacae, foris lignum Plin., quarum (bacarum) intus lignum et extra caro Plin.
c) „les“ = hiba v miznih ploščah, če lesne žile niso ne valovite ne progaste: mensae vitia: lignum — ita vocatur materiae surda et indigesta simplicitas Plin.

lîh líha lího, dol. lîhī -ā -ō dial. lih: -i brojevi; neće ti na -o proći ne bo šlo zlahka

líkati repasser, lisser, polir (tudi figurativno) parfaire, perfectionner

likati (se) (se) former
likati srajco (hlače) repasser une chemise (un pantalon)
likati z vlažno krpo repasser avec la pattemouille
najlon se ne lika le nylon ne se repasse pas

líkati (-am) imperf. ➞ zlikati

1. stirare;
likati usnje stirare il cuoio
se ne lika (opozorilo na tkanini) non stiro

2. knjiž. limare, perfezionare

3. knjiž. educare, formare

líkati planchar; pulir

»se ne lika« »no necesita plancha«

like³ [laik] predlog
kakor (a house like yours)
približno, blizu (something like 100)

to look like biti podoben komu, čemu
what does he look like? kako izgleda?
it looks like rain kaže na dež
to feel like s.th. biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kaj
I feel like sleeping rad bi spal, želim si spati
like that tak, tako, na tak način
nothing like as bad as that še zdaleč ne tako slab
there is nothing like that nič ni boljšega od tega
something like a day res krasen dan
pogovorno this is something like! to se lepo sliši, to je že boljše
pogovorno that is more like it! to se že boljše sliši
like father, like son jabolko ne pade daleč od drevesa
like master, like man kakršen gospodar, tak sluga
like a shot kot bi izstrelil, brez pomisleka
pogovorno like anything besno, noro, kot nor

like⁵ [laik] samostalnik
nekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega
šport izenačevalen udarec (golf)

the like of it nekaj takega
and the like in slično, in tako dalje
or the like ali nekaj sličnega
mix with your likes! druži se s sebi enakimi
pogovorno the likes of me meni enaki
pogovorno not for the likes of me ne za ljudi mojega kova
to give like for like vrniti milo za drago
like attracts like ljudje istega kova se privlačijo