Franja

púnski (-a -o) adj. hist. punico:
punske vojne le guerre puniche

punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko

punta de diamante diamant steklorezec
a punta de día ob svitu
con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
acabarse en punta (fam) umreti
armado de punta en blanco do zob oborožen
estar de punta (con) grdo se s kom gledati
hacer punta (a) komu ugovarjati
le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
pisar de punta na prste stopiti
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
ponerse de punta (con) spreti se (s)
sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
ser de punta odlikovati se
lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
punta de Bruselas bruseljske čipke
andar en puntas prepirati se
lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
tener puntas de loco imeti nore ideje

punzar [z/c] zbosti; figurativno užalostiti

le punzan remordimientos vest ga grize
punzarse con una espina trn si zadreti

pupilla f

1. anat. zenica, punčica

2. ekst. oko:
amare qcn. come la pupilla dei propri occhi pren. koga imeti rad kot punčico svojih oči
guardare con le pupille dilatate srepo gledati

purgare

A) v. tr. (pres. purgo)

1. med. dati dristilo, odvajalo, klistir, klistirati, purgirati

2. očistiti; otrebiti

3. pren. pokoriti se:
purgare le colpe pokoriti se za grehe

B) ➞ purgarsi v. rifl. (pres. mi purgo)

1. med. vzeti, jemati klistir, čistilo

2. pren. očistiti, oprati se (grehov, krivde):
purgarsi dell'accusa ovreči obtožbo

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

pustíti laisser ; (dopustiti) permettre, ne pas empêcher, ne pas s'opposer à, tolérer, admettre, souffrir que, laisser faire ; (kri) saigner, faire une saignée

ne pustiti koga blizu tenir quelqu'un à distance (respectueuse), ne pas laisser approcher quelqu'un
pustiti koga na cedilu abandonner quelqu'un, familiarno laisser choir (ali tomber) quelqu'un, popularno plaquer quelqu'un
pustiti službo résigner (ali quitter) sa fonction, résilier ses fonctions, se démettre de sa charge, donner sa démission, démissionner
pustiti komu sporočilo laisser un message à quelqu'un
pustiti v (noter) laisser entrer
pustiti koga, da dela, kar hoče laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
pustite me pri miru! laissez-moi tranquille!
pustimo to! laissons cela!, passons!, n'en parlons plus!, brisons là!
pustite to! laissez cela!, assez!, finissez!, ne touchez pas à ça!, familiarno bas les pattes!
pustil je kajenje il a cessé de fumer, il a renoncé à fumer
pustite me, da premislim donnez-moi le temps de réfléchir

pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

1. lasciare:
pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
pusti mu oditi lascialo andare

3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

5. distaccare, distanziare, seminare:
najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

7. gocciolare, grondare, versare, colare:
lonec pušča la pentola perde

8. perforare:
med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti koga čakati farsi aspettare
pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
pustiti se prositi farsi pregare
le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
pustimo to lasciamo perdere
pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
ne pustiti do sebe essere inavvicinable
puščati barvo perdere il colore

púška fusil moški spol, popularno flingot moški spol , flingue moški spol ; (kratka) carabine ženski spol

lovska puška fusil de chasse
lahka strojna puška fusil mitrailleur
zračna puška fusil à air comprimé
strel iz puške coup moški spol de fusil
streljanje s puško tir moški spol au fusil
vreči puško v koruzo (figurativno) jeter le manche après la cognée, abandonner la partie, perdre courage

pylône [pilon] masculin, architecture stolpast steber, pilon

pylône pour l'antenne de télévision steber za televizijsko anteno
pylône de forage vrtalen stolp
pylône métallique pour conduites kovinski steber za vod visoke napetosti
pylône (de T. S. F.) radijski stolp
pylônes électriques le long de la voie de chemin de fer električni piloni (stebri) ob železniški progi

q.l.b. kratica (ali: e.) l.m. que le besa (ali: estrecha) la mano

quadrare

A) v. tr. (pres. quadro)

1. mat. kvadrirati

2. četverokotno oblikovati:
quadrare la testa a qcn. koga naučiti pameti

B) v. intr.

1. ujemati se, pokrivati se (tudi pren.):
le uscite devono quadrare con le entrate izdatki se morajo ujemati s prihodki

2. biti točen (račun)

3. biti všeč, ugajati; prepričati:
ciò che racconti non mi quadra per niente kar mi pripoveduješ, me sploh ne prepriča

quadrato

A) agg.

1. mat. kvadraten (tudi ekst.):
metro quadrato kvadratni meter
radice quadrata kvadratni koren

2. pren. močen, čvrst, krepek:
statura quadrata krepka postava
avere le spalle quadrate imeti široka pleča; pren. znati se trezno spopasti s težavami
testa quadrata modra glava

3. pameten, razsoden

4.
verso quadrato pesn. trohejski sedmerec

B) m

1. mat. kvadrat (lik)

2. mat. kvadrat, druga potenca

3. kvadratni kos

4. voj. hist. kare:
fare quadrato pren. strniti vrste (med nasprotnikovim napadom)

5. šport ring:
salire sul quadrato boriti se (v ringu)

6. navt. častniška obednica

7. biol. kvadratnica

quadrīga -ae, f, klas. le pl. quadrīgae -ārum, f (nam. *quadriiuga(e) iz quattuor in iugum, iungere)

1. četverovprega, četvér, četverína, četvórka, kvadríga, in sicer ali samo vprežna živina ali voz z živino vred ali meton. četverovprežen voz, četverovprežnik: Varr. ap. Isid., Cu., Mart., Suet. idr., alborum equorum L., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., quadriga currusque Plin., curru quadrigarum vehi Ci., quadrigas agitare Suet. apta quadrigis equa H., quadrigae aureae, inauratae, falcatae L., eburneae Suet. kot igralni kamenčki; pesn.: quadrigae četver(ovprežni voz)
a) sončnega boga: Pl.
b) četverovprega boginje noči: Tib., roseae quadrigae Aurorae V., quadriga Amphiaraea Pr.
c) o četveri drugih živali: quadrigae unae (sc. asinorum) Varr., camelorum Suet. — Kot nom. propr.: is locus, qui in Boeotiā Quadrīga (Kvadríga) appellatur Val. Max.

2. metaf. ali abstr. četverica = štirje ljudje ali deli: quadrigae tyrannorum Vop. četverica tiranov: initiorum quadrigae: locus et corpus et tempus et actio Varr.

3. pren. (pesn.): quadrigae meae decurrerunt Petr. konec je mojega veselja, minila je moja veselost; kot prispodoba
a) velike hitrosti, quadrigis albis Pl., aut equis aut quadrigis poëticis Ci.
b) silnega napora: navibus atque quadrigis petimus … H. prav v živo, „na vse kriplje in pretege“.

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

quaestuōsus 3 (quaestus)

1. pridobiten, dobičkonosen (dobičkovit), nesoč (prinašajoč) dobiček: Col., Cod. Th., mercatura Ci., emporium L., res quaestuosissima Verri Ci.

2. na svoj dobiček (prid, zaslužek) gledajoč, dobičkaželjen, koristoljuben, koristoloven, pohlepen: Ca., nec satis in arte ea quaestuosus Plin., homo, dum eam des, quae sit quaestuosa, quae alat corpus corpore Pl.

3. bogateč se, bogat: gens navigiorum spoliis quastuosa Cu., veterani nitidi et quaestuosi T., unde primo quaestuosi et opulenti T. — Adv. (k pomenu 1.) le v komp. in superl.: compertum non aliter quaestuosius (z večjim dobičkom) censum haberi Plin., ubi (beneficium) quaestuosissime habeas Sen. ph.

quai [ke] masculin zidano nabrežje; obrežna cesta (vzdolž reke); peron na železniški postaji

billet de quai peronski listek
le train se trouve quai n. 3 vlak stoji na tretjem tiru
le Quai d'Orsay, familier Le Quai (= francosko zunanje miristrstvo)

quam (adv. acc. sg. f. relat. pron. quī)

I. kako? kako zelo? v kolik(šn)i meri? Ker quam vedno stopnjuje, stoji nav. pred adj. in adv., redko pred glag. in subst. v neodvisnem vprašanju in vzkliku (obliki ret. vprašanja): Pl., Ter., Q. idr., quam multis custodibus opus erit? Ci., quam veri simile est? Ci., quam diu vos eludet? Ci., quam multa quam paucis! Ci., quam cito illa omnia ex laetitiā … ad luctum reciderunt! Ci., quam cupiunt laudari! Ci.; v odvisnem vprašalnem stavku: Ter., V., Petr., Q. idr., quam sit amicus, adtendite Ci., quod quam late pateat, videtis Ci., videte, quam despiciamur Ci. kako zelo, quam hostis sit, animadvertite Ci. —

II. relat. kakor, kot, ko (nego, li).

1. pogosto v soodnosnosti z determinativnim tam: quid tam populare quam libertas? Ci., non tam generosus quam pecuniosus N. ne toliko plemenit kot bogat, denaren (manj plemenit kot bogat, bolj bogat kot plemenit), si tam cavere potuisset quam metuere solebat Ci.; ret. z izpuščenim tam: Tib., homo non, quam isti sunt, gloriosus L., obicias illi, quam voles saepe Ci. kolikorkrat hočeš, nocte (sc. hiemem), quam longa (sc. est) V. vso dolgo noč (zimo). Od tod pogosto pri possum (queo): tam consimilis (sc. imago) est, quam potest Pl. pravzaprav: je tako podobna, kakor le more (namreč biti podobna) = je kolikor (le) mogoče podobna, je kar najbolj podobna, tam confido, quam potest Pl. kar le mogoče; brez tam: tusa cribrataque vino quam possit excellenti Plin. s kolikor (kar le) mogoče izvrstnim vinom; pogosteje s superl.: quam celerrime potuit C. kakor hitro (brž ko, čim hitreje) je mogel, kolikor mogoče hitro, kar najhitreje, quam maximā possum voce dico Ci. s kar najmočnejšim glasom, kar najglasneje, quam verissime potero, dicam S. kar najbolj po resnici, quam queas minimo Ter. če se izpusti glag. possum (queo), nastanejo govorniški obrati kakor npr.: quam magnus (maximus) numerus C. kolikor mogoče veliko (kar največje) število, quam magnis itineribus C. s kar najbolj pospešeno hojo, v kar najhitrejših pohodih, cena quam opima Auct. b. Hisp. kar najobilnejša, quam plurimi colles C. ali dies Plin. iun. ali quam plurimae serpentes N. kar največ … , quam plurimo vendere Ci. kar najdražji, sementes quam maximas facere C. kar najobilneje (največ) zasejati, supplicium quam acerbissimum Ci. kar najhujša (najostrejša), quam primum Ci. idr. brž (prej) ko mogoče, kar najhitreje, quam maxime Ter., Ci. idr. kolikor le mogoče, neizrečeno, quam saepissime, longissime, diutissime, minime idr. kolikor mogoče pogosto (dolgo, malo), kar najpogosteje (najdlje, najmanj) itd. Ret. se nadomešča determinacija s tantus: Ci., L. ali sic: quam … nimbi crepitant, sic heros V.

2. nanašajoč se na komparative ali komparativne izraze
a) za komparativi: ignoratio futurorum malorum utilior est quam scientia Ci., eum magis milites quam qui praeerant suspiciebant N., amplius quam centum iugera N., potius quam N. idr., his quam physicis potius credendum Ci., atrocius quam pro numero hostium L. kot je bilo treba glede na število sovražnikov. V drugem členu (quam) s popolnim stavkom: epulabatur luxuriosius, quam qui aderant perpeti possent N. razkošneje, kot so mogli … , prerazkošno, da bi bili mogli navzoči prenašati, periturum se potius dixit, quam cum flagitio rediret N.; tako tudi quam ut, quam qui (relativni sklop) za komparativom, ki zaznamuje previsoko stopinjo: indulgebat sibi liberalius quam ut invidiam vulgi effugere posset N., maior sum, quam cui possit Fortuna nocere O. prevelika (prevzvišena) sem, da bi mi mogla … Za komp. plus, amplius, minus, longius se quam tudi izpušča: plus septingenti C. več kot, spatium amplius pedum CCC C.; ko se primerjata s quam dve lastnosti enega subj., lahko stoji v obeh členih komp.: ne libentius haec in illum evomere videar quam verius Ci. bolj iz posebnega veselja kot iz prepričanja, Caecina recuperare gloriam avidius quam consultius properabat T., Romani bella quaedam fortius quam felicius gesserunt L. bodisi samo v prvem členu z magis opisani ali nam. njega pravi komp.: ad dicendum veniebat magis audacter quam parate Ci., Agricolae … ingenium … speciem excelsae … gloriae vehementius quam caute appetebat T. (v sl. stoji v vseh treh primerih v prvem členu „bolj“ s poz., v drugem „kot“ s poz.). Po nekakšnem anakolutu stoji lat. adj. v obeh členih v poz.: claris quam vetustis maioribus T. bolj slavnih kot starih prednikov, tacita bona est mulier quam loquens Pl. Tako tudi pri primerjanju dveh subst.: nec me mea ars quam (bolj ko) benevolentia perturbat Cu., cedere loco consilii quam formidinis arbitrantur T. Nanašaje se na superl. s pomenom krepkejšega komp.: cum tyranno, quam qui umquam saevissimo L.
b) za komparativnimi izrazi; taki so: malle (pleonast. magis malle, potius malle), velle, praestare, probare, statuere idr.: Pl., Ter., N. idr., perire maluit quam navem relinquere N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., malae rei se quam nullius … duces esse volunt L., eos laudare quam lugere praestabit Ci., pacem quam bellum probabam T., statuit congredi quam cum tantis copiis refugere N.; nadalje za alius, aliter (s kako nikalnico), contra, secus, aeque, iuxta, supra, ultra, perinde, diversus, dissimilis: Pl., Suet. idr., nihil aliud quam bellum comparare N. (gr. οὐδὲν ἀλλ' ἤ) nič drugega kot … = zgolj, le; z izpuščenim alius: ne quis (sc. alius) Asiae rex sit quam ille Cu., quid est compati quam cum alio pati Tert., quid de vestro iure … contra quam proposueram, disputabo? Ci., ne quid fiat secus quam voluimus Ci. ep., iuxta eam rem aegre passi patres, quam cum consulatum vulgari viderent L., corpus patiens inediae … supra quam cuiquam credibile est S., nec ultra moratus quam dum … auxilia conciret T.; za števnimi pojmi: Pl., Col., Suet. idr., sexiens tanto quam quantum satum sit Ci., ut vix dimidium, quam quod acceperat, tradiderit L., multiplex quam pro numero damnum est L.

3. poseb. pogosto za komparativnimi časovnimi izrazi: prius, ante, antea, post, postea (prim. priusquam, antequam itd.): Ter., C., V., H., N., Pr. idr., prius itaque quam alter consequi posset L., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tanti mali videro Ci., neque ante dimisit eum, quam fidem dedit adulescens L., Achaei non antea ausi capessere bellum, quam … revertissent legati L., non multo post, quam tu a me discessisti Ci. ep., postea vero quam participem negoti Scaurum accepit S.; tako tudi za: pridie, postridie, postero (tertio, septimo) die idr.: haec epistula est pridie data quam illa Ci. ep., cum postridie eo venissemus, quam apud Catulum fuissemus Ci., postero die, quam venit L., septimo die, quam profectus erat L., die vicesima, quam creatus erat, dictaturā se abdicavit L., terram attingere ore triduo proximo, quam sit genitus, negant posse Plin.

quam-quam (quan-quam) (z reduplikacijo se pomen posploši, kakor pri quis-quis)

1. conj. concessiva „če tudi še tako“ = četudi, čeprav, dasi, najsi. Klas. v neodvisnem govoru vedno z ind.: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Acc. ap. Non., Pac. ap. Ci., Pac. ap. Non., Pac. ap. Prisc., Caecil. ap. Gell., V., H. idr., medici quamquam intellegunt saepe, tamen numquam aegris dicunt Ci., quamquam abest a culpā, suspicione tamen non caret Ci.; cj. stoji v klas. prozi le, če bi ga zahtevala tudi neodvisno (brez quamquam) izražena misel, torej le v stavkih s potencialnim pomenom: quamquam quid facturi fueritis dubitem Ci. bi mogel dvomiti, quamquam enim sint in quibusdam malis, tamen nomen beati longe et late patet Ci. Neklas. s cj.: quamquam nonullis leve visum iri putem N. v stavkih, skrajšanih v pt. ali adj., ki jih nadomeščajo: quamquam monente Parmenione Cu. dasi ga je Parmenion opominjal, arma, quamquam vobis invisa, tamen … sumenda sunt S. fr., si omnia illa, quae sunt extra, quamquam expetenda, summo bono continerentur Ci., quamquam offirmate resistens Suet., triumpho donatus est, quamquam expers belli propter aetatem Suet., neque enim quamquam fusis omnibus membris statua sit, nisi collocetur Q.

2. vpeljuje (omejujoč, popravljajoč ali dopolnjujoč) samostojne (pogosto vrinjene) stavke pri vsem tem (pa), (pa) vendar, vendarle, ipak, toda, kajpada, seveda, sicer: quamquam eum dilexit Cicero N., quamquam — habet secum fratrem Ci. toda saj ima … , quamquam quid loquor? Ci. toda kaj govorim (pravim)? Tako tudi s potencialnim cj.: quamquam ne id quidem suspicionem coitionis habuerit Ci., quamquam te quidem hoc doceam? Ci. Od tod tudi v odvisnem govoru pred ACI pri T.: quamquam ne impudicitiam quidem nunc abesse. Brez glag. v aposiopezi: quamquam o! — sed superent … V.

quand [kɑ̃] kdaj

pour quand za kdaj
depuis, de quand odklej, od kdaj
jusqu'à quand do kdaj
depuis quand est-il parti? koliko časa je že, kar je odšel?
à quand le départ? kdaj bo odhod?