pop|er [ô] moški spol (-ra …) der Pfeffer (tudi rastlinstvo, botanika); črni: Schwarzer Pfeffer, beli: Weißer Pfeffer; rastlinstvo, botanika (poprovec) der Pfefferstrauch
vodni poper rastlinstvo, botanika (jelovka) der Tännel
zrno popra das Pfefferkorn
mlinček za poper die Pfeffermühle
figurativno hud poper starker Tabak
suh kot poper pulvertrocken, staubtrocken, strohtrocken
dati popra komu (jemandem) Pfeffer geben, (jemandem) heimleuchten
Zadetki iskanja
- pôper (-pra) m pepe:
celi, mleti poper pepe in grani, macinato
črni poper pepe nero
bot., pl. vodni popri elatinacee (sing. -ea) (Elatinaceae)
mlinček za poper macinapepe
dodati pripovedovanju precej popra mettere nel racconto sale e pepe
dati komu popra far vedere a qcn., pigliare qcn. a schiaffi
pren. suh kot poper al verde, senza il becco di un quattrino - Popilius (tudi Popillius) 3 Popílij(ev), ime rim. rodu; poseb. znana predstavnika sta:
1. C. Popilius Laenas Gaj Popilij Lenat, vojaški tribun, ki je ujel in ubil Cicerona: L. epit., Sen. rh.
2. Popilia Popilija, žena Kvinta Lutacija Katula: Ci. Kot adj. Popílijev: Popilia gens Ci., familia L. - popredmeten pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (razosebljen) ▸ tárgyiasult
Pesnikova poezija odpira vprašanja o smislu življenja v današnji čedalje bolj razčlovečeni in popredmeteni družbi. ▸ A költő költészete kérdéseket vet fel az élet értelméről a mai, egyre inkább dehumanizált és tárgyiasult társadalomban.
V primerjavi s hladno, brezosebno popredmeteno tehnologijo je svetla točka družbenih omrežij ta, da so organska, da se rojevajo, rastejo, razvijajo in ugašajo. ▸ A hideg, személytelen, tárgyiasult technológiához viszonyítva a közösségi hálózatok jó oldala az, hogy organikusak, hiszen megszületnek, növekednek, fejlődnek és eltűnnek.
2. (prikazan konkretno) ▸ tárgyiasult
Spet me izdaja ljubezen do starin, patine, popredmetenih zgodb lastnikov. ▸ Ismét elárul engem a a régiségek, a patina, a tulajdonosok tárgyiasult történetei iránti szeretetem.
Kulturni kapital se v popredmeteni obliki odraža v kulturnih dobrinah, npr. kot knjige, slovarji, umetniški proizvodi ali glasbeni instrumenti. ▸ A kulturális tőke tárgyiasulása a kulturális javak, például könyvek, szótárak, művészeti termékek vagy hangszerek formájában testesül meg. - popréj auparavant, précédemment, antérieurement; plus tôt
poprej obvestiti prévenir
dan poprej un jour plus tôt, le jour précédent
kot poprej comme auparavant (ali avant)
malo poprej un peu plus tôt, peu de temps avant - popréj antes
malo poprej poco antes
kot poprej como antes
dan poprej la víspera, el día antes - populāris -e, adv. populāriter (populus1)
I. k ljudstvu sodeč
1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.
2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.
3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —
II. k istemu ljudstvu spadajoč
1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.
2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti. - populus1 -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)
I.
1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).
2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.
3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —
II. v Rimu
1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.
2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.
3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —
III. meton.
1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.
2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.
3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —
IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.
Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest. - pōpulus2 -ī, f (verjetno iz *pōppolo-; prim. lit. túopa, nem. Pappel) bot. tôpol gen. topôla m, tôpol gen. topóli f, topôla gen. topôle f, jágned gen. jágneda m, jágned gen. jágnedi f, Herkulu posvečeno drevo: Pl., Plin., populus Alcidae gratissima V., populus alba H. snežni topol, beli topol, nigra O., V. črni topol; kolekt. p. multa Plin.
Opomba: Kot masc.: populi albi Veg. - poravnáva aplanissement moški spol , nivelage moški spol , nivellement moški spol , égalisation ženski spol ; (plačilo) paiement moški spol , acquittement moški spol , règlement moški spol , solde moški spol ; (pomiritev) conciliation ženski spol , accommodation ženski spol , arrangement moški spol , (r)accommodement moški spol , compromis moški spol ; (pravno) transaction ženski spol ; (škode) indemnisation ženski spol , compensation ženski spol
s poravnavo, po poravnavi par voie d'accommodement, à l'amiable
poskus poravnave tentative ženski spol de conciliation
prisilna poravnava arrangement forcé
za poravnavo vašega računa (komercialno) en règlement de votre compte
boljša je poravnava kot pravdanje il vaut mieux transiger que plaider
končati pravdo s poravnavo terminer un procès par un arrangement - porcelan moški spol (-a …) das Porzellan, die Porzellanware (mehki Weichporzellan, trdi Hartporzellan)
… porcelana Porzellan-
(industrija Porzellanindustrie, figur die Porzellanfigur, tovarna das Porzellanwerk, die Porzellanfabrik, znamka Porzellanmarke)
trgovina s porcelanom der Porzellangeschäft
figurativno vesti se:
kot slon v trgovini s porcelanom wie ein Elefant im Porzellanladen - porcīnus 3 (porcus)
I. svinjski: petimen Naev., offa Pl., vox Sen. ph., porcinum nomen adorare Petr. fr., caro Lamp., Cael., crura Cael., cerebrum Cael., cauda Fulg. Od tod subst.
1. porcīna -ae, f (sc. caro) svin(j)ina, svinjsko meso, svin(j)étina, prasétina: Pl., Valerianus ap. Vop., Aug., Cael.
2. porcīnum -ī, n svinjska noga, drog za privzdigovanje in premikanje težkih bremen: aut de Ulixe fabulam, quemadmodum illi Cyclops pollicem † poricino † (po nekateri izdajah porcino) extorsit? Petr. —
II. pren. kot voj. t.t. „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: quam rem milites nominant caput porcinum Veg., - Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:
1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.
2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.
3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.
4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.
5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.
6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši). - pōrco
A) m (pl. -ci)
1. pog. prašič:
essere grasso come un porco biti debel kot prašič
essere sudicio come un porco biti umazan kot prašič
mangiare come un porco jesti, žreti kot prašič
2. svinjina
3. pren. pujs, svinja, pacek
B) agg.
1. slabš. svinjski, ostuden, gnusen
2. inter. vulg.:
porco mondo! tristo hudičev!
porca miseria! porca l'oca! da bi ga (jo, itd.) strela! - porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)
1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.
2. metaf.
a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm. - porfía ženski spol prepir, pričkanje; vnema; trdovratnost; vsiljivost
a porfía (kot) za stavo, z veliko vnemo, brž ko brž - porin|iti (-em) porivati
1. (potisniti) schieben, -schieben (rahlo anschieben, dol herunterschieben, gor hinaufschieben, sem herschieben, tja hinüberschieben, naprej weiterschieben, vorschieben, narazen [auseinanderschieben] auseinander schieben, navzdol hinunterschieben, navzgor hochschieben, emporschieben, nazaj zurückschieben, noter/v kaj einschieben, hereinschieben, hineinschieben, proč wegschieben, fortschieben, skupaj zusammenschieben, ven hinausschieben, herausschieben, k steni, k vratom ipd. zuschieben (an), skozi kaj durchschieben (durch), vmes dazwischenschieben, pod kaj unterschieben)
2. (suniti, pahniti) stoßen (dol hinunterstoßen, proč wegstoßen, fortstoßen, skozi durchstoßen, ven hinausstoßen, herausstoßen)
3. (stlačiti) zwängen (in etwas, durch etwas), -zwängen (skozi durchzwängen, noter hineinzwängen)
4. (potisniti) človeka, množico: drängen (k zidu an die Wand, v kot in die Ecke, figurativno v ozadje in den Hintergrund), drücken, schieben, -drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen)
5. pomorstvo ladjo s kobilice: vom Stapel lassen
6.
figurativno porinti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen - pōro m
1. anat. pora, znojnica:
sprizzare invidia, rabbia da tutti i pori pren. biti nevoščljiv, besen
sprizzare salute da ogni poro, da tutti i pori pren. biti zdrav kot dren
2. fiz. pora - poróčati1 (-am) perf. riferire, comunicare, rapportare:
kot poroča naš dopisnik a quanto riferisce il nostro corrispondente
pisno poročati riferire per iscritto
v prometni nesreči poročajo tudi o smrtni žrtvi nell'incidente si lamenta un morto - por-rigō2 -ere -rēxī -rēctum (iz *por-regō, gl. por)
1. iztegniti (iztegati, iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Cu., Sen. ph., Sil., Lact., membra Ci., crus L., bracchia caelo O., trans pondera dextram H. (gl. pondus), porrecto iugulo historias audit H., Tityon … per tota novem cui iugera corpus porrigitur V.; occ.
a) porrigere manum (= gr. χειροτονεῖν) Ci. stegniti pri glasovanju = vzdigniti roko v znamenje odobravanja ali pritrditve.
b) po tleh iztegniti (stegniti), (na tla) podreti: hostem L., porrexit in herbis O., si quis ad ingentem frumenti semper acervum porrectus vigilet H. ležeč; od tod porrectus = na mrtvaški oder položen = mrtev, umrl: senex Cat.
c) obrniti (obračati), med. ležati, raztezati (razprostirati) se, segati: scopulus frontem porrigit in aequor O., Rhodope porrecta sub axem V. proti severu, locumque delegit, cuius pars altera colles erant clementer adsurgentes … pars in planitiem porrigebatur T., cubiculum porrigitur in solem Plin. iun., retro porrecta vestigia (naspr. antispectantia) Gell. nazaj obrnjene noge.
2. raztegniti (raztezati, raztegovati), poseb. kot voj. t.t., med. raztezati se, razprostirati se, segati: aciem latius porrigere S., iubet aciem porrigi Auct. b. Afr., porrecto agmine T., donec agmen per saltus porrigeretur T., porrecta in dorso (sc. Albani montis) urbs L., locus non planis porrectus spatiis H., quem ad finem porrecta loca aperta pertinebant C.
3. da(ja)ti, poda(ja)ti, (s)prožiti ((s)prožati), izprožiti (izprožati), (po)nuditi: Pr., Amm., Ap., Auct. b. Afr., Hier., Lact., alicui dextram manum Ci., manūs O., Cu., pocula dextris V., oscula lymphis O., poljubiti (poljubljati); metaf. da(ja)ti, nakloniti (naklanjati): et mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., praesidium clientibus opemque amicis Ci. (za)ščititi, pomoči (pomagati); preg.: dextram alicui porrigere „podati komu roko“ v pomoč = dobrotljivo pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: quem ad modum mihi advenienti tamquam totius Italiae atque ipsius patriae dextram porrexerint Brundisini Ci.; abs.: porrigentes et dantes Ci., nolle accipere ab ultro porrigentibus Lact.
4. metaf.
a) razširiti (razširjati), (po)več(ev)ati, (po)daljš(ev)ati: spem longius Lact., munificentiam latius Ap., fama porrecta Ap., vectigalia H., brumales porrigit horas (sc. sol) O.; se porrigere raztezati se, sezati: iam fortuna Romana porrigere se ad orientalia regna, non contenta Italiae terminis, coeperat Iust., quis se tua porrigat fortuna O., ad homines quoque nascendos vim numeri istius porrigi pertinereque ait Gell.
b) skrbeti do kdaj za bolnika: ut aliquis porrigatur in id tempus, quod curationi locum praestet Cels.
c) pot(ovanje) nadaljevati: iter dexterum porrigam Ap., iter retrorsum porrigens Ap.
č) kot gram. t.t. zlog (dolžino zloga) podaljš(ev)ati, zategniti (zatezati): syllabam O. (naspr. corripere). — Od tod adj. pt. pf. porrēctus 3
1. raztegnjen, razširjen, razprostrt, širen, širok, dolg: planities Amm., Cael. idr., loca C. širne planjave, planities Amm., porrectā longitudine Cels., porrectior acies T., porrectior Ilva (naspr. brevior Sardinia) Sen. ph. fr.; pren.: porrectior frons Pl. jasno, vedro čelo; subst. porrēctum -ī, n
a) razsežnost, dolgost, dolžina: Epiri, Achaiae, Atticae, Thessaliae in porrectum longitudo Plin.
b) ravna (prema) črta (linija): Vitr., in porrectum G. v ravni črti (liniji) (naspr. in anfractum); pl.: porrecta camporum Min. ravnine, ravnice, ravne poti (naspr. collium flexa).
2. metaf.
a) (časovno) podaljšan, dolg: mora O.
b) kot gram. t.t. podaljšan, zategnjen (naspr. correptus): litterae syllabaeve Q.
Opomba: Sinkop. obl.: porgite Pl., V., porgebat Sil., porxit Stat., porgam Fest., porge Aus., porgens Ci. (Arat.), Val. Fl., porgere Gell., porgi Stat. — Vulg. pf. porregit It.