Franja

īgnōbilitās -ātis, f (īgnōbilis) neznanost,

1. po slovesu, neslavnost, neuglednost: ignobilitas aut humilitas Ci., quos nemo propter ignobilitatem nominat Ci.

2. po rodu, nizkost rodu, — družbenega položaja (stanu), nizki rod, — stan, preprostost: generis, uxorum Ci., paterna L., virorum O., artificis Plin.; metaf. s slabim poreklom: vini Col.

īgnōminia -ae, f (in¹ + *gnōmen = nōmen)

1. omalovaževanje, podcenjevanje, sramota, osramotitev: Luc. ap. Non., Q., nisi honos ignominia putanda est Ci., surrexit P. Africanus et illam ignominiam a familia deprecatus est Ci., ignominia mortuum afficere Ci., nondum erat vestris … iudiciis ignominiisque concisus Ci., per ignominiam Ci. na sramoten način, s sramoto, sramotno; s subjektnim gen.: ign. senatūs, mortis Ci.; z objektnim gen.: ign. familiae, rei publ. N. rodbini —, državi prizadeta; z eksplikativnim gen. (zaradi česa): ign. amissarum navium C. zaradi izgubljenih ladij; ignominia est z inf. = sramotno je: in quas (urbanas tribus) transferri ignominia esset Plin.

2. occ. kot držpr. in voj. t. t. osramotitev —, odvzetje državljanskih pravic ali vojaške časti —, ožigosanje po cenzorju ali poveljniku, izguba državljanskih pravic ali vojaške časti, onečaščenje (kot kazen); ignominia se je lahko preklicala ali ukinila, infamia je bila stalna: animadversio censoris ignominia dicitur Ci., ignominiam accipere C. ali suscipere Ci., ignominiam habere Ci., ignominiam alicui inurere Ci. ali inferre, iniungere L., homines ignominia notati Ci., ignominiā notandos censuerunt eos, si qui militiam subterfugissent Ci., nonnullos signiferos ignominiā notavit C. je sramotno kaznoval, mille milites prope cum ignominia dimissi L., decimam legionem … cum ignominia totam dimisit Suet., nonam … legionem … totam cum ignominia missam fecit Suet., pro cetero delictorum genere variis ignominiis adfecit Suet.

īgnōrātiō -ōnis, f (īgnōrāre)

1. nevednost, neznanje, nepozna(va)nje; abs.: ut ignoratione tua … abuterer Ci., ignoratione bellum susceptum esse Ci.; s subjektnim gen.: propter humilitatem … in hominum ignoratione versari Ci., ignoratio et inscitia improbe dicentium Gell.; z objektnim gen.: ign. sui, iuris, veritatis, virtutis, stirpis et generis, causarum, futurorum Ci., numquam antea visi regis Cu. nepoznavanje … kralja (po obrazu), facti Dig.; v pl.: ignorationes eorum Vulg.; z de: eius (subjektni gen.) ignoratio de aliquo purgatio debet videri Ci.

2. nezavednost, od tod neprostovoljnost: cadunt etiam in ignorationem … perturbationes animi Ci.

īgnōrō -āre -āvī -ātum (iz īgnārus; prim. gr. γνώριμος (po)znan) ne vedeti, ne znati, ne poznati, nevešč biti čemu, v čem, tudi (toda redk.) ne hoteti poznati —, zatajiti (zatajevati) koga, litota: non ali minime ignorare dobro vedeti, — poznati; abs.: Pl., Q., an vero, iudices, vos soli ignoratis … ? Ci., ignorantes facere aliquid Sen. ph.; subst. pt. pr. īgnōrantēs -ium, m nevedneži (naspr. scientes): Lact. Skladi:

1. z acc.
a) rei: ius ignorare neque tenere Pl., is causam ignorat, se ipsum probe novit Ci., minime ignoras consuetudinem dicendi meam Ci., Aegyptiorum morem quis ignorat? Ci., eventūs belli non ignorans C. dobro vedoč, kako je vojna sreča nestanovitna, id vos ignorare nolui N. tega vam nisem hotel prikrivati, ignorare alicuius faciem S. ne poznati koga po obrazu, ne prepoznati ga; v pass.: res praetoribus erat nota solis, ignorabatur a ceteris Ci., ignoraretur forsitan ista fides O.
b) personae: Kom., N., Iust. idr. me ignoras Ter. ne poznaš me (= mojega značaja) še, ign. talem imperatorem Ci., et rem agnoscit neque hominem ignorat Ci. in tudi … dobro pozna, ign. mulierem L., deum Lact. o bogu nič vedeti; v pass.: quia egens relictast misera, ignoratur pater Ter. nočejo očeta poznati.

2. (redko) z de: ignorat etiam de filio Ci. ep. tudi o sinu nič ne ve.

3. (redko) z inf.: sunt enim ignorantis, cum de aeternitate animorum dicatur, de mente dici Ci., descriptas servare vices operumque colores, cur ego, si nequeo ignoroque, poëta salutor? H., laetitiae causas ignorat dicere miles Cl.

4. z ACI: Q., quis ignorabat Pompeium fecisse foedus … ? Ci., quis ignorat eam urbem fuisse signis refertissimam Ci., Iove tonante cum populo agi non fas esse quis ignorat? Ci.; v pass. z NCI: ignorabatur esse Chremes Don.

5. z odvisnim vprašalnim stavkom: Q., cum id quam vere fiat, ignores Ci., non ignorans, quanta ex dissensionibus incommoda oriri consuessent C., minus equidem mirarer ignorasse te, quam gravis … esset populus Rom. L., nec tamen ignorat, quid distent aera lupinis H., si ignoramus, quid sit virtus Sen. ph.

6. quis ignorat s quin (redko): quis ignorat, … quin tria Graecorum genera sint vere? Ci., quis ignorat, quin id longe sit honestissimum Q. — Od tod

1. adj. pt. pr. īgnōranter nevede: Eccl., Vulg.

2. adj. pt. pf. īgnōrātus 3
a) ne(po)znan: cuius (Archimedis) ego quaestor ignoratum ab Syracusanis … indagavi sepulcrum Ci., ign. ars H. nepoznanje umetnosti.
b) nespoznan: ignoratus evasit T.
c) neopažen: ignoratus Romanos aggreditur S.
č) nezaveden, neprostovoljen: etiam ea, quae fiunt, partim sunt ignorata, partim voluntaria Ci.

ī-gnōtus² 3 (in¹ + (g)nōtus)

I. pass.

1. ne(po)znan, tuj
a) o osebah, abs.: si adhibebit fidem, etsi ignotust, notus, si non, notus ignotissimust Pl., ignoti homines et repentini Ci., rem tantam ignotis alienisque servis non esse credendam Ci., omnes illacrimabiles urguentur ignotique longa nocte H., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., ignoto consule Lucan. ob konzulu, po času neznanem, ob davno pozabljenem konzulu, inter Avernales haud ignotissima nymphas O.; pogosto subst. m = neznanec, tujec: ignotus alienusque Pl., si tibi ignoto apud ignotos nomen civitatis profuisset Ci., si me non omnes noti ignotique monuissent Ci., tantas res credere et ignotis et barbaris Ci., ignoti inter se et ignorantes L., ignotos fallit, notis est derisui Ph.; z dat.: Minucius eques Rom. urbique non ignotus Ci., plurimis ignotissimi gentibus Ci., omnibus ignotus nautis N., exercitus ignotus adhuc duci suo L., ignotus plerisque et obscurus Sen. ph.; nam. dat. kako krajevno določilo: homo Romae (v Rimu) ignotus Ci.
b) o stvareh abs.: ius Ci., terra V., terrae L., ignotiora maria L. ali verba Q., ignota regio O., Cu., ign. loca, ign. montes O., ignotos deos ignoto carmine adorat O., ign. origo Vell.; z dat.: ille tibi non ignotus cursus animi Ci., profectionis diem illi notum, reditūs illius huic ignotum fuisse Ci., iter ignotum hostibus Cu., ignotae Parthis virtutes T.; nam. dat. krajevno določilo: alter (dies) in vulgus (pri ljudstvu) ignotus Ci. ep.; metaf.: forma N. nenavadna, neobičajna, nomen O. neznano, sacra O. nove, alae O., somnus venit in oculos sibi ignotos O. njemu neznane, ki jih ne pozna.

2. occ. neznanega (nizkega) rodu, neslaven, preprost: Cato, homo ignotus et novus Ci., mater H., Achivi O., dubitabitis, quin ab hoc ignotissimo Phryge nobilissimum civem vindicetis? Ci., ignotissimus quaesturae candidatus Suet.; subst. īgnōtī -ōrum, m ljudje brez slavnih prednikov: nec … naso suspendis adunco ignotos H., trahit … Gloria curru non minus ignotos generosis (= quam generosos) H. —

II. act. ne pozna(va)joč, ne seznanjen s kom, s čim: ne quis erret ignotus Ps.-Q.; večinoma subst. pl. m = ljudje, ki koga ne poznajo (niso poznali): Corn., Ph., (archipiratam) producere ad ignotos Ci., ignoti, faciem eius (= Agesilai) cum intuerentur, contemnebant; qui autem virtutes noverant, non poterant admirari satis N., ignoti iumenta agebant Cu.; z gen. = nevešč čemu, v čem: ignotae iteris (= itineris) sumus Naev. ap. Non. ne poznamo poti, ign. iuris Dig.

igr|a ženski spol (-e …)

1. otroška: das Spiel, das Kinderspiel; (igranje) das Spielverhalten (tudi živalstvo, zoologija); razvedrilo: das Spiel, -spiel (družabna Gesellschaftsspiel, hazardna Hasardspiel, na igralni deski das Brettspiel, na srečo Glücksspiel, s kartami Kartenspiel, razgibalna Bewegungsspiel, spretnostna Geschicklichkeitsspiel)

2. šport (igra, način igre, tekma) das Spiel, -spiel (defenzivna Defensivspiel, na čas das Zeitspiel, z žogo Ballspiel, kombinirana/kombinacijska Kombinationsspiel, moštvena Mannschaftsspiel)
olimpijske igre Olympische Spiele množina, die Olympiade

3. gledališki tekst: das Bühnenstück, das Schauspiel, das Theaterstück
radijska igra das Hörspiel
televizijska igra das Fernsehspiel
das -spiel (božična Weihnachtsspiel, komorna Kammerspiel, lutkovna Puppenspiel, pasijonska Passionsspiel, pustna Fastnachtsspiel)
poučna igra das Lehrstück
igranje: das Spiel, die Darstellung (ansambelska Ensembledarstellung); igranje na instrumentu: das -spiel (klavirska Klavierspiel)
poletne igre Sommerspiele množina

4. figurativno das -spiel (besedna Wortspiel, mišic Muskelspiel, narave Naturspiel, ljubezenska Liebesspiel)
|
… igre Spiel-
(čas die Spielzeit, konec das Spielende, minuta die Spielminute, način Spielweise, potek der [Spielfluß] Spielfluss, der Spielverlauf, pravila Spielregeln množina, prekinitev der Spielabbruch, die Spielunterbrechung, trajanje die Spieldauer, tretjina das Spieldrittel, začetek der Spielbeginn)
… iger Spiel-, Spiele-
(knjiga das Spielbuch, teorija die Spieltheorie, zbirka die Spielesammlung)
… o/po igri ipd. Spiel-
(poročilo o igri der Spielbericht, potreba po igri der Spieltrieb, tovariš pri igri der Spielgefährte, Spielkamerad, denar za igro das Spielgeld, trata za igro die Spielwiese)
|
igra z ognjem figurativno ein Spiel mit dem Feuer
biti v igri (mit) im Spiel sein (tudi figurativno)
dobiti igro (zmagati) das Spiel gewinnen/machen
izločiti iz igre šport igralca: auf die Strafbank schicken
pokvariti igro das Spiel verderben, figurativno ein Spielverderber sein
predati igro (vdati se) passen
priti v igro ins Spiel kommen
udeležiti se igre mitspielen, am Spiel teilnehmen
začeti z igro anspielen, pri kartah: ausspielen
figurativno igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben
| ➞ → igranje, ➞ → tekma

igra mačke z mišjo frazem
(o premoči) ▸ macska-egér játék
Švicarsko-španski finale je bil po pričakovanju igra mačke z mišjo. ▸ A Svájc–Spanyolország döntő a várakozásoknak megfelelően macska-egér játék volt.
Sopomenke: igra mačke in miši

igráti jouer, représenter

na gosli igrati jouer du violon; (kvartati) jouer aux cartes
igrati šah jouer aux échecs
po notah igrati jouer d'après (ali avec) la partition
igrati se jouer, s'amuser

igráti (-ám)

A) imperf.

1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
igrati Hamleta recitare la parte di Amleto

2. muz. suonare:
igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
igrati violino suonare il violino
igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria

3. šport. giocare:
igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa

4. igre giocare:
igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
igrati za denar giocare a soldi
igrati športno stavo giocare al totocalcio
igrati na loteriji giocare alla lotteria

5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare

6. pren. tremolare (muscoli, vene)

7. pren. tremolare, trepidare:
v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
pren. igrati komedijo recitare la commedia
pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
igrati na borzi giocare in borsa

B) igráti se (-am se) imperf. refl.

1. giocare:
igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino

2. giocherellare, trastullarsi

3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero

Ilergaonēs -um: Plin. ali Ilergavonēnsēs -ium, L. ali Illurgavonēnsēs -ium, m: C. Ilerga(v)onci, Ilurga(v)onci, pleme ob vzhodni obali Tostranske Hispanije. Od tod adj. Ilergavonēnsis, po drugih Illurgavonēnsis -e, ilerga(v)onski, ilurga(v)onski: cohors C. Subst. Ilergaonia -ae, f Ilergaonija, dežela Ilerga(v)oncev: L. fr.

Īliēnsēs -ium, m

1. gl. Īlion.

2. Ílijci, narod na Sardiniji (po Mel. prvi prebivalci tega otoka): L., Mel., Plin.

Īlion, Īlium -iī, n (Ἴλιον): Ci., V., O., Petr., Amm., tudi Ilios -iī, f (ἡ Ἴλιος): H. Ílion pesn. ime Homerjeve Troje (prim. Ilus), pa tudi: postquam alta cremata est Ilion O. (κατὰ σύνεσιν); pri L. pogosto mesto, ki je bilo pozneje sezidano na istem kraju. — Od tod adj.:

1. Īlius 3, ilijski, trojanski: tellus, res V.; subst.
a) Īliī -ōrum, m Ilijci, ilijski preb., Trojanci: Pl.
b) Īlia -ae, f Ilijka, Trojanka = Rhea Silvia, Romulova in Remova mati: V., H.; k temu metron. α) Īliadēs -ae, m Ilijkin sin (Romul): O. Iliadae fratres O. (Romul in Rem) β) Īliadēs -ae, m (izpeljano naravnost iz Ilion) označuje nasploh Trojanca: Il. Ganymedes O.

2. k Īlius gr. adj. fem. Īlias -adis (Ἰλιάς) pravzaprav ilijska, trojanska; potem subst.: Īlias -adis, f (sc. γυνή) Trojanka: Iliades peplum ferebant V., pa tudi (sc. ποίησις) pesem o Ilionu, Iliada: Varr. fr., Iuv., Fr., Sen. ph. idr. Ilias et Odyssēa Ci., Ilias quid est, nisi adultera? O. o čem govori sicer Iliada kot o …

3. po gr. tudi Īliacus 3 (Ἰλιακός) ilijski, trojanski: O., Vell., Mart., Amm., classis V., Iliacum carmen H. = Iliada; pesn. = rimski (ker je Enej praded Rimljanov): Sil.

4. Īliēnsis -e ilijski: Serv.; večinoma le kot ethnicon: Īliēnsēs -ium, m Ílijci, ilijski preb.: L., Vitr. idr.; tudi narod na Sardiniji; gl. zgoraj: Īliēnsēs.

ille, illa, illud, gen. illīus, pesn. illĭus, dat. illī; stlat. ollus (ōlus), od tod olla Ci., olli V. in pogosto ōlim; prim. ab oloes dicebant pro ab illis; antiqui enim litteram non geminabant Fest.; Kom. so po ljudski govorici imeli pod določenimi pogoji ĭlle, in sicer
a) séd ĭlle ali égo ĭllud in podobno v razrešeni arzi ali
b) id ĭllí, neque ĭllúm idr. kot drugi zlog teze.
c) tudi če ille sam tvori tezo: ĭllă sése, ĭllĕ prímo Ter. Iz tega pron. je nastal [po poudarku drugega zloga] romanski spolnik: lo, la. Oblike, okrepljene z zaobešenim „ce“ (gl. illīc). —

I. Pron. demonstrativum

1. óni, óna, óno, zlasti v naspr. s hic; hic, haec, hoc označuje to, kar nam je (v raznih ozirih) bližje, ille, illa, illud, kar je bolj oddaljeno: si illos, quos iam videre non possumus, neglegis, ne his quidem, quos vides, consuli putas oportere? Ci., non antiquo illo more, sed hoc nostro Ci.; od tod časovno: illorum temporum historia Ci. = tedanjih, Catulus dixit vim fuisse illam Ci. da je bilo tedanje (takratno) postopanje nasilno; poleg tega: ex illo tempore V. od tedaj; tudi brez subst. tempus: ex illo vivit in antris O., Cels., ille ego qui fuērim … (poëta) O. ki sem bil prej, sicer … ; oba pron. skupaj: hoc illud est, quod quaesisti Ci. to je (sedaj) tisto, kar si (prej) vprašal. Nav. se torej hic nanaša na bližje, ille na bolj oddaljeno: Caesar munificentia magnus habebatur, integritate vitae Ca., ille (Caesar) mansuetudine clarus factus est, huic (Catoni) severitas dignitatem addiderat S.; od tod pogosto v zvezi: hic et ille ta (tu) in oni (tam): de hoc et illo dicere Ci. o tem in onem; ponovljeni ille pa pomeni, da sta oba pojma enako oddaljena: quaesivit, num ille aut ille (eden ali drugi, „Peter ali Pavel“) defensurus esset, de me ne suspicatus quidem est Ci.; v sredi med hic in ille je iste, ki kaže na drugo osebo: ista beatitas (kakor si jo vi mislite) cur aut in solem illum (ono oddaljeno) aut in hunc (ta naš) mundum cadere non potest? Ci. Navidezno se proti temu pravilu rabita hic in ille, če je prostorsko bolj oddaljeni predmet govorečemu po njegovi predstavi bližji: senex meliōre condicione est, quam adolescens … ille diu vult vivere, hic (govori starec) diu vixit Ci., melior Enii quam Solonis oratio; hic enim noster (kot Rimljan bližji pisatelju), „nemo me lacrumis decoret“, inquit, at ille (Grk) „mors mea ne careat lacrumis“ Ci.; gl. hic.

2. occ. (o že znanem) oni slavni … , oni znani … ; ker kaže illud na zadnje, označuje najprej tudi to, kar je že bilo omenjeno: illud, quod coepimus, videamus Ci. kar smo zgoraj (= prej) pričeli, sic oculos, sic ille (imenovani) manus, sic ora ferebat V., qui callet pauperiem pati, non ille … timidus perire H., minus bonis versibus, sed tamen illis versibus increpant Ci., cessisset Alexandro, Papirius illo corporis robore L. glede na zgoraj opisano telesno moč; od tod znan, slaven, slovit: ille pater rectorque deûm O., magnus ille Alexander Ci., vafer ille Sisyphus H., Pittacus ille, qui … N., Xenophon, Socraticus ille Ci., ille annus egregius Ci., haec Hectoris illa … parens O. to je ona slavna … , ille vultus semper idem Ci. oni sloviti obraz ravnodušnosti, Solonis illud: nosce te ipsum Ci. oni znani izrek; tako tudi brez subst.: ille ego sum O. oni znani sem jaz, hunc illum poscere fata reor V.; omejujoč pri atrib.: patres vestri, asperrimī illi … L. vaši očetje, ki so bili, kakor znano, prav trdi …

3. ki na naslednje kaže s poudarkom = oni, ta (toda le tedaj, kadar pove govornik kaj čisto novega): quae cum sint gravia, tum illud acerbissimum est, quod … Ci., dicunt se dedisse, illud non addunt, iussu istius Ci., verum illud addit „non possidebat“ Ci., illud te hortor … Ci., cum multa alia mirabilia, tum illud inprimis … Ci.

4. (brez poudarka) on, ona, ono, poseb. z quidem; da se obnovi pojem: ignis emicuit … proximus aër illi … O. (gr. τῷ γε), Daphne … ferarum exuviis gaudet; multi illam petiere O., virum cano … multum ille iactatus est V., Aeacides illi (sc. respondit) O.; in tako s quidem: Orpheus pro cuniuge saevit; illa quidem … hydrum non vidit V. a ona, ta … (gr. ἥ γε), illa quidem pugnat, sed quae superare puella potest Iovem? O., o hominem semper illum quidem aptum, nunc vero etiam suavem Ci. ki je že sicer … , philosophi minime illi quidem mali, sed … Ci., avis illa quidem, sed … lucem fugit O., non ille quidem habebat adsuetos vultus … , pallentem vidi O. V teh primerih se quidem formalno postavlja ob pron. ille, dejansko pa spada k predik. pojmu. —

II. adv. obl.

1. illā (abl. fem. sg.) „z one strani“, potem (v sl. z običajno premaknjenega stališča) na oni strani, tam: ego illā adspicio puellam Pl., ne pervium illā exercitibus foret T., Oceanum illā tentavimus T., revertebar illā, quā nova via iuncta foro est O. Prim. illāc illīc.

2. illim (tvorjeno kakor inter-im, ist-im, in-de, hin-c idr.) od tam, od tam sem, od ondod: si enim illim emerserit Ci., fugit illim Ci.; časovno: illimque usque ad nostram memoriam S. od tedaj; o osebah: omnes illim praestigiae, illim, inquam, omnes fallaciae Ci. od njega … ; prim.: omnem se amorem abiecisse illim Ci.; prim. illin-c pod illīc.

3. illō (kakor eō, quō) tja-(kaj): nam illo nulla materia advecta est Ci., nemo illo adit C., illo venit T.; pren.: haec omnia eodem illo pertinent C. spada prav tja, zadeva prav to. Prim. illū-c = illō-c pod illīc.

4. illī (loc. neutr.)
a) tam: iam ego illi ero Pl., dum sedemus illi; neque fabrica illi ulla erat; illi, ubi sum Ter.
b) pri tem, pri (v) tej stvari: Ter. Prim. illīc.

il-līberālis (in-līberālis) -e, adv. -iter

1. svobodnega moža (svobodnjaka) nevreden, neplemenit (po značaju in vedenju), nizek, podel, nedostojen: Plin., servom haud inliberalem praebes te Ter., te in me inliberalem (neustavljivega) putabit Ci., inliberales ac sordidi quaestus mercennariorum Ci., unum iocandi genus inliberale … alterum elegans Ci., i. labor Ci., i. facinus Ter., i. mens Q., illiberaliter a vobis factum est Ter. neplemenito ste ravnali, patris diligentiā non inliberaliter institutus Ci. prav dobro —, skrbno vzgojen.

2. umazan, skop, stiskaški: ill. adiectio L., consules de consili sententia aestimarunt HS vicies, cetera valde inliberaliter Ci., inliberaliter facere Ci.

il-linō (in-linō) -ere -lēvī -litum

1. inl. aliquid alicui (rei) (na)mazati kaj po čem, na kaj, na-, pomazati kaj s čim: oculis collyria illinere H., cretam corpori Cels., multum auri tecto Sen. ph.; pesn.: et quodcumque semel chartis inleverit H. je namazal (nakacal) na papir; occ. zamazati —, vdrgniti —, vdelati (vtkati) v kaj: ceram sociis i. O., aurum vestibus illitum H. zlato, vtkano v obleko = obleka, pretkana z zlatimi nitmi; pesn.: quodsi bruma nives … inlinet agris H. če pregrne polja s snegom.

2. inl. aliquid re namazati —, pomazati —, prevleči kaj s čim: Plin. navis bitumine illita Cu., veneno illita texta O., palatum noxio medicamine i. T., auro illitae vestes Sen. tr. z zlatom pretkana obleka, bracatis illita Medis porticus Pers. poslikano; pren.: donum inimicorum veneno illitum L., color venustatis non fuco illitus Ci. nenaličena, vita illita maculā Sil. omadeževano. — Soobl. illiniō -īre -ītus: Col., Ap. h., Cels., Plin. Val., Tert.

il-lūdō (in-lūdō) -ere -lūsī -lūsum

1. (z dat.) ob čem igrati, — poigravati: ima videbatur talis illudere palla Tib. obigravati; occ.
a) igraje napisati: haec … inludo chartis H.
b) tako rekoč obigra(va)ti kaj s čim, igraje —, nalahko preplesti kaj s čim: inlusas (po drugih: inclusas) auro vestes V., illusa pictae vestis inania Prud.

2. (v slabem pomenu, (gr. ἐμπαίζω)) s čim ali s kom igrati se, zasmehovati, zasramovati, rogati se, norčevati se, najprej abs.: inluseras heri inter scyphos, quod dixi Ci., quae cum dīxisset in Albucium inludens Ci. zasmehujoč, ironično; potem z dat.: i. capto V., signis Romanorum per superbiam inl. T., hic non inludit auctoritati omnium? Ci.; z acc.: satis superbe illuditis me Ter., probrosis sermonibus Augustum inl. T., inl. voces Neronis T., inludens nostras artes O., virtutem verbis superbis inl. V.; pass.: ut ne plane inludamur Ci., viri boni saepe inlusi Ci.; z in z acc.: ego te pro istis dictis et factis ulciscar, ut ne impune in nos illuseris Ter.; z in z abl.: adeon videmur vobis idonei, in quibus sic illudatis? Ter.

3. occ.
a) (pre)varati, (o)goljufati, (pre)slepiti: Hannibal illusis Cretensibus ad Prusiam pervenit N., fortuna inlusit Neroni T., rebus Romanis H., inlusi pedes H. prevarane (ki se motijo v tem, da še lahko stojijo, torej = ki ne morejo več stati), multis vadimoniīs desertis, saepe inlusi ac destituti Ci.
b) objestno lotiti se česa (koga), prešerno ravnati s čim (kom), objestno spozabiti se nad kom, razbrzdano zlorabiti kaj (koga): in summa abundantia pecuniae inludere T. lahkomiselno zapravljati, frondi uri inludunt V. prešerno objedajo, Quntiliī Vari corpus inlusisse dicebatur T. je baje oskrunil; od tod evfem. = oskruniti: Suet., Lact., matri eius inlusit Caesar T., eius pueritiae inlusit (Nero) T., aetatulam alicuius Ap.

ilustracija samostalnik
1. (slika) ▸ illusztrációBesedilo je opremljeno z več sto privlačnimi ilustracijami. ▸ A szöveget több száz vonzó illusztráció kíséri.
Letos načrtujejo tudi razstavo otroških ilustracij. ▸ Idén kiállítást szerveztek gyermekek illusztrációiból.

2. neštevno (dejavnost) ▸ illusztrációkészítés, illusztrálásŽe večkrat je bilo slišati, da se slovenska ilustracija po kvaliteti in sodobnosti zlahka meri z evropsko. ▸ Sokszor elhangzott már, hogy a szlovén illusztrációkészítés minőségét és modernitását tekintve vetekedik az európaival.

3. (ponazoritev) ▸ illusztráció, illusztrálásNaj vam za ilustracijo orišem dogodek, ki sem mu bil priča. ▸ Ennek illusztrálására hadd írjak le egy eseményt, amelynek szemtanúja voltam.
Za ilustracijo bom navedel le nekaj podatkov, ki sem jih prebral v javnih medijih. ▸ Illusztrációként csak néhány olyan információt hozok fel, amelyet a közmédiában olvastam.

Ilva -ae, f Ílva = Ajtalija (Αἰϑαλία), zdaj Elba, otok ob toskanski obali, že starodavnikom znan po bogastvu železove rude: L., Plin., Mel., Sil., Ilva … insula inexhaustis Chalybum generosa metallis V.

imāgō -inis, f (sor. z imitārī, aemulus)

1. podoba, portret: Plin., Plin. iun., Val. Max., barbam in statuis atque imaginibus antiquis videmus Ci., neque picta neque ficta imago (Agesilai) Ci. niti slika niti (doprsni) kip, Epicuri imaginem in anulo habere Ci. v bunkici prstana, imagines deûm T. kipi, i. solis Cu., cerea i. H. voščen kipec za čaranje; od tod tudi stavbni načrt: Stat.

2. occ. voščena krinka (naličnica), pradedova podoba (iz voska). Potomci ali sorodniki so smeli tako upodabljati le tiste, ki so bili kurulski dostojanstveniki. Te podobe so stale v omarah (armaria) v atriju, ovenčane z lovorom in med seboj povezane s pletivom iz listja. Pri slovesnih pogrebnih sprevodih so jih najeti ljudje, oblečeni po dostojanstvu posameznega pradeda, dajali na obraz in tako korakali v sprevodu: H., T. (Dig.), Prop., Suet., Plin., Sen. ph., Clodius sine imaginibus amburebatur Ci., obrepsisti ad honores commendatione fumosarum (zakajenih, ker so se hranile v atriju) imaginum Ci., imagines Aeliorum, familiae Ci., imagines maiorum Ci.

3. metaf.
a) slika, podoba, par k nečemu, izraz (npr. obraza): Pl., L., Fl., unus aliquis ex barbatis illis, imago antiquitatis Ci., expressa imago vitae cotidianae Ci., hic qui adest imago animi et corporis tui Ci., imago animi voltus est Ci., meorum temporum imaginem video in rebus tuis Ci., facies eloquentiae, non imago T., exprimere imaginem vitae alicuius N. podati natančno sliko življenja, nobis imagines virorum expressas scriptores reliquerunt Ci., imago solis, lunae Lucr., V. odblesk, odsvit.
b) natančen prepis, posnetek: explicate imaginem tabularum Ci.

4. occ.
a) senca —, podoba (mrtvega), prikazen: H., Pr., umbra Creusae … noto maior imago V., in somnis … inhumati venit imago coniugis V., imagines mortuorum Ci.
b) sanjska podoba, prikazen v snu (sanjah): Tib., (an me) ludit imago vana, quae portā fugiens eburnā somnium ducit? H., decipier imagine somni O., nocturnae quietis imago T.; tudi prikazen (kot strah), bojazen: Plin. iun.
c) odmev (kot podoba glasu): Varr., vocis resultat imago V., recinit nomen imago H., laus bonorum virtuti resonat tamquam imago Ci.
č) podoba, prilika, primera (v izrazu), prispodoba, metafora: Sen. ph. hac ego si compellor imagine H., haec imago ad te adludit (non a te abludit) H. meri nate.

5. (s postranskim pomenom nepomembnega) navidezna podoba, mamilo, slepilo, senca, videz: L., Q., Plin. iun., docebo in iis testibus non esse imaginem testium Ci., imago nulla liberae civitatis relinquetur Ci., Pompeium imagine pacis (s prazno obljubo) decipere T., imagine cognitionis (z navideznim … ) biduum absumere T., umbra et imago equitis Romani Ci.

6. meton. pogled, prizor, pojav: imago venientis Turni V., exercitus imagine insepultorum tardatus T.; od tod pesn.: plurima mortis imago V. vsakovrstne podobe (oblike) smrti; od tod omni imagine mortium T.; metaf. predstava, predočba, misel na kaj, domišljija: tua, pater Druse, imago T. misel na tebe, imagines extrinsecus in animos nostros per corpus inrumpunt Ci.; (fil.) t. t. epikurejcev za duševne podobe videnega predmeta; pesn.: cum subit … illius noctis imago O. misel na ono noč, i. caedis O., tantae pietatis imago V.

imāguncula -ae, f (demin. imāgō) podobica, majhen portret: nactus puerilem imagunculam eius aeream veterem Suet., puellaris i. Suet. (po drugih: icuncula).