Franja

pte (naslonka, ki se v klas. lat. priveša le abl. svojilnih zaimkov, v stari lat. tudi drugim sklonom osebnega zaimka; skrč. iz pote [prim. potis], kar pomeni „posebno, zlasti, potem“ =) svojski, lasten, sam: suopte pondere Ci. s svojo lastno težo, suāpte manu Ci. s svojo roko, z lastno roko, tuopte ingenio Pl., suopte ingenio T., suāpte naturā Ci., nostrāpte culpā Ter., mepte Pl. mene samega, mihipte Ca. fr.

pūbeō -ēre (pūbēs1) le pt. pr. pūbēns -entis

1. spolno goden, dorasel, zrel, polnomočen, goden za ženitev: fratres Cl., anni Aus.

2. metaf. (o rastl.) polnomočen, dozorel, sočen, bujen: herba V., rosae Stat.

publicité [-site] féminin reklama, reklamni oglas; publiciteta, razširjenost (v javnosti), poznanost, seznanjanje javnosti

publicité aérienne, dans les cinémas, par affiches, lumineuse, télévisée, de tourisme reklama na nebu (z letali), v kinu, z lepaki, svetlobna, televizijska, turistična
publicité presse, par le film časopisna, filmska reklama
publicité tapageuse et de mauvais goût hrupna reklama slabega okusa
agence féminin de publicité reklamna agencija
ce journal a une publicité étendue ta časopis je zelo razširjen
exemplaire masculin de publicité reklamni izvod

Pūblilius 3 Publílij(ev), ime rim. rodu, od katerega sta najbolj znana Publilius Publilij in njegova hči, Ciceronova druga soproga Publilia Publilija: Ci. ep. Poleg njiju še Publius Publilius Lochius Syrus Publij Publilij Lohij Sirec, nav. samo Publius Syrus ali samo Publilius ali samo Publius imenovani rimski osvobojenec sirskega rodu, mimik in pisatelj mimskih gledaliških iger (gl. mīmus); živel je proti koncu republike. Ohranjena je le zbirka rekov iz njegovih iger: Ci. ep., Sen. ph., Gell. — Od tod adj. Pūblilius 3 Publílijev, publílijski: tribus L.; Pūbliliānus 3 = Publilius Publílijev, publílijski, publilijánski: sententia Sen. rh.

pudīcus 3 (pudēre) sramežljiv, spodoben, moralen, (blago)nraven, čednosten, kreposten, pošten, čist: Pl., Ter., Plin., Sil., Petr., Aur., Eutr. idr., domus Ci., mater O., Hippolytus H., uxor H. ki ljubi le svojega moža, probri insimulasti pudicissimam feminam Ci., mores, preces, thalami O., taeda O. svatovska (ženit(be)na, ženitovanjska) plamenica (bakla), lectus Pr., fama Pr. neomadeževano ime, neomadeževan sloves.

puer [püe] verbe intransitif, verbe transitif smrdeti

ça pue dans cette chambre v tej sobi smrdi
puer le vin smrdeti po vinu
la cuisine pue l'ail v kuhinji smrdi po česnu

puerco prašičji, svinjski

puerco m prašič; pop svinja, lopov
asado, carne de puerco svinjska pečenka, meso
puerco espín ježevec
puerco marino pliskavica, delfin
puerco de simiente plemenski prašič
a cada puerco le llega su San Martín vsakdo pride na vrsto
puerco fiado gruñe todo el año posojilo dela skrbi

pues torej, zato, potemtakem; zdaj (pa); sicer; zares; namreč; (na)dalje; kajti; ker; pa; vendar; seveda

pues bien, el caso es difícil primer je torej težak
¿Conque lo dijo? -¡Pues! Torej je to rekel? Seveda!
¡que venga pues! zaradi mene naj pride!
¡pues qué! nič za to!
¡ea pues! daj! no! na noge!
¡venga pues! le daj(te)!
pues no faltaba más še tega se je manjkalo!
¡pues no! nikakor!
¡pues sí! seveda! naravno!
¡pues eso era de esperar! drugega ni bilo pričakovati!
¡pues bien! daj! no! no torej!
¿pues no? kajne?
Esta noche partiré. -¿Pues? ¡¿Y pues? Nocoj odpotujem. - Kako to?
V. debe... pues... hacerlo morda bi vendarle to naredili

puits [pɥi] masculin vodnjak; (globoka) luknja, jama; minéralogie, mines jašek; figuré studenec

puits artésien artezijski vodnjak
puits de pétrole petrolejski vrelec
puits perdu vodnjak, ki mu na dnu uhaja voda
puits de science zelo učena oseba
puits perdu, absorbant greznica
puits d'éclatement lijak od granate
puiser, tirer de l'eau au puits črpati, vleči vodo iz vodnjaka
tomber dans le puits (figuré) pasti v pozabo
la vérité est au fond d'un puits (proverbe) resnico je težko odkriti
puits au jour svetlobni jašek

pulce

A) f

1. zool. bolha (Pulex irritans)
pulce d'acqua povodna bolha (Daphnia pulex)
cercare le pulci a qcn. pren. (zlonamerno) iskati napake pri kom
noioso come una pulce siten kot muha, kot osa
pulce nell'orecchio pren. sum, nadležna misel

2.
gioco delle pulci igre bolhe
mercato delle pulci bolšji trg

B) agg. invar.
color pulce rdečkasto rjava barva

pulcinēlla m invar.

1. pulčinela (neapeljska maska):
finire come le nozze di pulcinella pren. končati se s pretepom
naso di pulcinella debel kljukast nos
segreto di pulcinella javna skrivnost

2. pren. vetrnjak, nestanoviten človek; pavliha, burkež

3.
pulcinella di mare zool. mormon, morska papiga (Fratercula actica)

pulire v. tr. (pres. pulisco) čistiti; umivati:
pulire dalla polvere izprašiti
pulirsi le mani umiti si roke
pulirsi il naso usekniti se

púliti (-im)

A) imperf. svellere, strappare, estrarre, cavare:
puliti perje spennare
puliti plevel strappare le erbacce, disinfestare dalle erbacce
puliti zob cavare un dente

B) púliti se (-im se) imperf. refl.

1. accapigliarsi, litigare; contendersi; battersi; pog. fare a tira tira:
puliti se za čast contendersi l'onore
šport. puliti se za prvo mesto battersi per il primo posto
puliti se za strokovnjaka adoperarsi per avere (la collaborazione di) un tecnico

2. nareč. azzuffarsi, litigare

3. nareč. picchiarsi

C) púliti si (-im si) imperf. refl. strapparsi:
puliti si lase strapparsi i capelli
puliti si obrvi depilare, depilarsi le sopracciglia

pulizia f

1. čistoča, higiena:
pulizia personale osebna čistoča

2. čiščenje:
donna delle pulizie snažilka
fare pulizia pren. očistiti, sprazniti
fare le pulizie čistiti stanovanje

pulso moški spol pulz, utrip; zapestje; figurativno moč v pesti; figurativno pisava; previdnost, opreznost

pulso débil slaboten pulz
pulso firme mirna roka (npr. pri streljanju)
pulso frecuente, pulso rápido hiter pulz
pulso intermitente prenehajoč pulz
pulso precipitado povišan utrip
vino de pulso močno vino
a pulso iz proste roke (streljati); prostoročno (risati)
dibujo a pulso prostoročno risanje
con mucho pulso zelo vestno
de pulso pametno
sacar a pulso doseči s trudom in vztrajnostjo
le tiembla el pulso roka se mu trese
tomar el pulso (a) komu pulz otipati
quedarse sin pulso(s) okamneti od strahu

pulvériser [pülverize] verbe transitif streti, zdrobiti v prah (de la craie kredo); figuré uničiti; razpršiti

pulvériser un adversaire, une armée streti, uničiti protivnika, armado
pulvériser du parfum razpršiti parfum
pulvériser une objection zavrniti, pobiti ugovor
pulvériser le record du 800 mètres močnó potolči rekord na 800 m

pulz pouls moški spol , pulsation ženski spol

otipati komu pulz tâter le pouls à quelqu'un (tudi figurativno)

puñalada ženski spol zabod

coser a puñaladas večkrat zabosti
matar a puñaladas do smrti zabosti, zaklati
es un hombre que le pega una puñalada al lucero del alba on je vsakemu kos

punire v. tr. (pres. punisco) kaznovati:
punire le offese maščevati žalitve

puño moški spol pest; prgišče, polna pest; manšeta; ročaj meča ali bodala

mentira como un puño (fig) nesramna laž
meter en un puño a uno koga v kozji rog ugnati
ser como un puño (fig) skop biti
creer a puño cerrado (fig) slepo (trdno) verjeti
de propio puño lastnoročno
¡me tienes con el alma en un puño! konec me bo od skrbi zate!
su mujer le tiene en un puño (fig) on je copatar
puños pl moč
puños postizos manšete
por sus puños (fig) s svojimi lastnimi močmi
apretar los puños na vso močsi prizadevati
puso los puños en su cara udaril ga je s pestjo po obrazu
tener puños močan biti