Franja

hŕbet (-bta) m

1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso

2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

3. (del knjige) costa

4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica

hrček samostalnik
1. (žival) ▸ hörcsögPovezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalno ▸ hörcsög [horvát]
Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.

hrepenéč yearning, yearnful

hrepenéč po pining for

hrepenenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Sehnsucht, das Sehnen, -sehnsucht (po smrti Todessehnsucht, ljubezensko Liebessehnsucht)
hrepenenje po daljavah das Fernweh

hrepenênje deseo m ardiente (ali vehemente) ; anhelo m ; ansia f

hrepenenje po domoviní nostalgia f

hrepen|eti [é] (-im) sich sehnen (nach), pričakovati: (etwas) ersehnen
hrepeneti po preteklem sich (etwas) zurücksehnen

hrepenéti to long (po for), to crave (for), to yearn (for); to be eager (for); to pine, to languish (for); to hanker (for, after), to have a hankering (for); (nemirno, nervozno) to itch (for, after)

hrepenel je po vestéh, novicah svoje družine he yearned for news of his family
hrepeni po njej he is longing to see her

hrepenéti désirer ardemment, soupirer après, être avide de, aspirer à, languir après (ali dans l'attente de) , se consumer pour, brûler d'amour pour quelqu'un, avoir la nostalgie de

hrepenim po njem je désire ardemment (ali il me tarde de) le revoir
hrepeneče srce un cœur consumé de désirs

hrepenéti (-ím) imperf. desiderare ardentemente, bramare, anelare:
hrepeneti po miru, svobodi anelare la pace, la libertà

hrepenéti anhelar (po čem a/c) ; ansiar a/c; desear ardientemente

hrepeneti po kom ansiar volver a ver a alg, fam sentir morriña por alg

hrib moški spol (-a …) geografija der Berg, die Höhe, -berg (grajski [Schloßberg] Schlossberg)
čez hribe in doline über Berg und Tal
po hribu navzdol bergabwärts
po hribu navzgor bergan, bergauf

hríb hill, hillock; mountain

v hríb, po hríbu navzgor uphill
po hríbu navzdol downhill
pobočje hríba hillside
čez hríb in dol, čez hríbe in doline over hill and dale, up hill and down dale
iti po hríbu navzdol, sestopiti s hríba to go downhill

hruméti (-ím) imperf.

1. far rumore, rumoreggiare; strepitare; infuriare (tempesta); correre; pren. stridere, rombare:
Turki so hrumeli po deželi i turchi correvano il paese, facevano scorrerie per il paese

2. pren. (razvneto govoriti) tuonare; inveire

hrúška (-e) f

1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
divja hruška (drobnica) pero selvatico
suhe hruške pere secche

2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
hruška toplomera bulbo del termometro
gumijasta hruška peretta (per clistere)
pren. električna hruška lampadina
voj. hruška bomba a mano
nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole

hudó adv.

1. molto, assai; gravemente:
hudo podražiti rincarare (di) molto
hudo zebsti fare un gran freddo
biti hudo bolan essere gravemente ammalato
biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso

2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno

3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
biti hudo po domu avere nostalgia della casa
hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti

hudoúrnik (-a) m

1. torrente:
hudournik dere v dolino il torrente precipita a valle
regulirati, zajeziti hudournik imbrigliare il torrente
pren. v hišo je planil kot hudournik piombò in casa come una furia
solze so ji v hudournikih lile po licih un torrente di lacrime le scorreva per le guance

2. pren. (velika množina, količina) torrente; fiotto:
bruhal je hudournike psovk vomitava fiotti di improperi

3. pl. hudourniki zool. rondoni (sing. -e) (Cypselidae)

huella ženski spol sled, stopinja

ni huella de ello niti sledu o tem
seguir las huellas de alg. iti po stopinjah kake osebe, zasledovati koga

huile [ɥil] féminin olje; oljnata slika; populaire denar; populaire »visoka živina«

huile à chauffer, de colza, à machines, de lin, de noix, d'olive, de ricin, de rose, végétable, de table kurilno, repično, strojno, laneno, orehovo, olivno, ricinovo, rožno, rastlinsko, namizno olje
huile de foie de morue ribje olje
huile essentielle, volatile eterično olje
les saintes huiles (religion) poslednje, sveto olje
les huiles (populaire) oblastniki, veljaki
couleur féminin à l'huile oljnata barva
tache féminin d'huile oljnat madež
faire tache d'huile (figuré) razširiti se
huile minérale petrolej
peinture féminin à l'huile oljnata slika
mer féminin d'huile zelo mirno morje
être dans les huiles (populaire) imeti dobre zveze
il n'y a plus d'huile dans la lampe (familier) h koncu gre (z bolnikom)
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
sentir l'huile dišati po olju
il tirerait de l'huile d'un mur (figuré) on iz vsake stvari še kaj iztisne

hūiusce-modī (ixpt. = hūiusce modī, kakor se pogosto tudi piše) te vrste (gen. sg.), tak(šen): Ci. idr. orationem huiuscemodi habuit S., Caesar … huiuscemodi verba locutus est S., quae … huiuscemodi verbis disseruit S., dicitur huiuscemodi verba … habuisse S. govoril je baje takole (po drugih v vseh teh navedkih huiusce modi).

hūius-modī (ixpt. = hūius modī) = hūiuscemodī: h. aliquid Ter. kaj takega, me h. esse Ter., ex h. principio Ci., id erat h., ut … Ci., nonnullae h. sententiae dicebantur, ut … C., hordeum ad h. casus paratum C., cum Damasippum et alios huiusmodi (po drugih: eius modi) … iugulari iussit S.