Franja

Engonasi ali Engonasin (gr. ὁ ἐν γόνασι(ν), sc. καϑήμενος ἀνήρ klečeči mož) Klečeči, ozvezdje na severnem nebu, od Eratostena naprej imenovano Herkul: Hyg., quam (imaginem) … Graeci „Engonasin vocitant, genibus quia nixa feratur“ Ci. (Arat. in De nat. deor. II, 108). — Soobl. Engonasis: M.

enim, adv. in conj. (po i-jevski sklanjatvi tvorjen acc. indoev. osnove no-, eno-, ono- = oni; prim. umbr. inim, lat. et, eine, lat. et, enem, lat. tum, gr. ἔνη „oni dan“ = tretji dan). Pri Kom. stoji ta veznik še sam zase in lahko stopi tudi na čelo stavka; poznejši pisci ga nav. zapostavljajo eni ali več (soodvisnim) besedam. Služi kot razlaga, pojasnilo ali potrdilo prejšnjega stavka, t.j. izrečene misli ali prepričanja; pomen je torej predvsem

1. vzročen = zakaj, kajti: non in vos quaeritur; Sextus enim Roscius reus est Ci., signum Cereris viri ne esse quidem (ibi) sciebant; aditus enim in id sacrarium non est viris Ci.; na tretjem ali četrtem mestu stoji enim za soodvisnimi besedami, npr. za predlogom in samostalnikom: cum homine enim … Ci., ab omnibus enim Ci., quam ob rem enim Ci.; v stalnih reklih: quousque enim Ci., meo iure enim Ci.; pri enklitični kopuli: difficile est enim Ci.; parendum est enim Ci.; opus erat enim Ci.; ret.: in illorum enim numero Ci., ab huius enim scelere Ci.; pesn.: tibi fabor enim V.

2. pojasnjujoč = namreč: primum mihi dicendum est de genere belli; genus est enim eius modi Ci.; v vrinjenem stavku: de corpusculorum (ita enim appellant atomos) concursione loqui Ci.; elipt. (pravi stavek je treba šele dopolniti): incolumi capite es? quid enim? Ci. (= τί γὰρ) kako namreč (bi moglo biti drugače?), quid enim? (kaj pa?) fortemne possumus dicere … Torquatum? Ci.

3. v pritrdilnem pomenu = seveda, kajpada, (za)res, resnično, v resnici, gotovo: Quid tute tecum? Nil enim Pl., zares, nič, enim istaec captio est Pl. to je vendar past, Blesamius tyrranum Caesarem scriberet. Multorum enim civium capita viderat Ci. gotovo, brez dvoma, ille enim revocatus resistere coepit C. v resnici. Pomni poseb.

1. sed enim = ἀλλὰ γάρ pa saj, pa seveda, saj vendar: hoc regnum dea gentibus esse tenditque fovetque; progeniem sed enim Troiano a sanguine duci audierat (pesnik je snoval po mislih: sed Carthagini metuebat; audierat enim … ) V., multa dabant animos; sed enim nec coniugis artes nec genus amborum sic placuere illi, ut sua progenies O.

2. at enim pa saj vendar, nasproti pa: at enim Caesari imperium dedi Ci.

3. certe enim: Pl., Ter. Veznik se krepi z vērō, torej enimvērō kajti zares, zakaj v resnici, in sicer v pritrdilnem pomenu: (za)res, v resnici, kajpada, seveda. V tej zvezi stoji enim tudi v začetku stavka: enimvero iam nequeo contineri Pl., enimvero Chremes graviter cruciat adolescentulum Ter., bene sane id enimvero hic nunc abest Ter. tega seveda še manjka, enimvero ferendum hoc non est Ci., ille enimvero negat Ci., hic enimvero tu exclamas Ci.; tudi: verum enimvero: verum enimvero cum esset frumentum HS binis Ci. ker pa v resnici, verum enimvero is demum mihi vivere atque frui animā videtur S. toda v resnici.

ênkrat once; some time

ênkrat na dan once a day
ênkrat ali dvakrat once or twice
ênkrat slučajno once by chance
ênkrat za vselej once for all
ênkrat pač (prej ali slej, kadarkoli) at some time or other
niti ênkrat not once
končno ênkrat at last
še ênkrat once more, once again, the same again
še ênkrat toliko as much (oziroma many) again; twice as much (oziroma many)
pozneje ênkrat by and by
to pot ênkrat this once
drugo leto ênkrat some time next year
za ênkrat for once, for the time being
niti ênkrat ni deževalo it never rained once
bil je ênkrat (slučajno) točen he was in time for once in a way
to je kar lahkó, ko ênkrat vidite, kako se tega lotiti it is easy enough once you see how to tackle it
kar je ênkrat narejeno, je narejeno once it is done, it is done

enmity [énmiti] samostalnik
sovraštvo, sovražnost

at (ali in) enmity with s.o. nasproten komu
to bear no enmity ne zameriti

Enniānista -ae, m (Ennius) enijevec = posnemovalec ali občudovalec pesnika Enija: Gell.

enoglásno prislov unanimously; with one voice (ali accord); as one man; en bloc

enoglásno sprejeto carried (ali passed) unanimously
izvoljen enoglásno razen dveh glasov elected with two dissentient votes
peti enoglásno to sing in unison

enolíčen monotonous, dull, drab, humdrum; uniform; commonplace; matter-of-fact; (brez sprememb) invariable, steady

enolíčno petje monotonous drone
enolíčno življenje a drab (ali humdrum) life
enolíčno (prislov) monotonously
enolíčno živeti to live a treadmill existence

énoncer [enɔ̃se] verbe transitif izraziti (misli); izustiti, izgovoriti, izreči, formulirati; našteti; juridique izjaviti, pričati

s'énoncer izraziti se
énoncer un jugement izreči sodbo
énoncer un faux krivo izpovedati ali pričati

enonožno prislov
(na eni nogi ali z eno nogo) ▸ egy lábbal
Če so bolečine v poškodovani tetivi prehude, lahko dvig na prste opravimo enonožno z zdravo nogo, spust pa z obema nogama. ▸ Ha a sérült végtag fájdalma túl erős, akkor az egy egészséges lábbal is elvégezhetjük a lábujjhegyre emelkedést, majd két lábra ereszkedhetünk vissza.
Najprej se odrivamo sonožno, ko nam gre bolje, pa enonožno, tako da drugo nogo prosto vlečemo za seboj. ▸ Először mindkét lábbal elrugaszkodunk, amikor pedig már jobban megy, akkor egy lábbal úgy, hogy a másik lábunk szabadon lendül velünk.

énormité [enɔrmite] féminin ogromnost; figuré strahota, familier strašno dejanje

commettre une énormité napraviti veliko pogreško ali neumnost
dire des énormités kvasiti, čvekati

enostáven simple; not composed; not complicated; (preprost) plain, easy; (za rešitev) easily solved; (lahko razumljiv) easily understood

enostávno knjigovodstvo single-entry bookkeeping
enostávno knjiženje single entry
to je zelo enostávno it's as easy as winking (ali as ABC)

enough¹ [inʌ́f] pridevnik
zadosten

I have had enough of it sit sem tega
we have time enough (ali enough time) dovolj časa imamo, ne mudi se nam
that is enough for me to mi zadostuje

enovrati glog stalna zveza
botanika Crataegus monogyna (drevo ali grm) ▸ egybibés galagonya
Sopomenke: enovratni glog

enovratni glog stalna zveza
botanika Crataegus monogyna (drevo ali grm) ▸ egybibés galagonya
Sopomenke: enovrati glog

ēnsis -is, m (indoev. kor. ens sovražno zadevati)

1. meč: Varr. fr., Poeta ap. Ci., Lucr., L., H., Tib. idr., lateri adcommodat ensem V., ferit ense Osirim V., ensis aereus V., falcatus ali hamatus O., civilis Sen. rh. rabeljski meč za državljane; facie positi ensis Mel. v podobi ležečega meča; pesn. pl. (o enem meču): Diomedeos Aeneas fugerat enses O.

2. met.
a) vojna, vojska: ensibus ignotis Sil., tuos parvo memorabis enses Stat.; tudi = moritev: lateque vagatus ensis Lucan.
b) kraljevsko dostojanstvo: saevum in populos puer accipit ensem Lucan.
c) ozvezdje Orion: quo sidere vibret Ensis Val. Fl.

entendederas moški spol množina domače pamet, razum

corto (ali duro) de entendederas trapast, trdoglav

enter [éntə]

1. neprehodni glagol
nastopiti; lotiti se; zatopiti se; sodelovati; prijaviti se; domisliti se, razumeti; udeležiti se

2. prehodni glagol
vstopiti, izlivati se; postati član (društva), včlaniti se; prijaviti se; zapisati, začeti; vknjižiti; cariniti; namestiti

to enter an appearance pokazati se na sestanku
to enter the church postati duhovnik
to enter to the credit of s.o. vknjižiti komu v dobro
to enter to the debit of s.o. vknjižiti v breme koga
to enter one's name vpisati se
to enter the goods deklarirati blago
to enter one's mind (ali head) priti komu na misel
to enter a treaty skleniti pogodbo
to enter short premalo deklarirati
to enter the war začeti vojno
to enter inwards (outwards) prijaviti za uvoz (izvoz)

enthȳmēma -atis, n (gr. ἐνϑύμημα), ret.

1. krepka, jedrnata misel ali sklep, razmišljanje, refleksija, dokazovanje: Luc., Sen. rh., Q., Iuv.

2. dokazovanje iz nasprotnega: Q. (V, 10, 1; V, 14, 2); v grški pisavi: Ci.

entrare

A) v. intr. (pres. entro)

1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se

5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem