Franja

Īphitus -ī, m (Ἴφιτος) Ífit,

1. Evritov (Eurytus) sin, Argonavt, ki ga je ubil Herakles: Hyg. — Od tod patron. Īphitidēs -ae, m (Ἰφιτίδης) Ifitíd = Ifitov sin Kójran (Coeranus): O.

2. elidski kralj, ki je obnovil olimpijske igre: Val. Fl.

3. neki Trojanec: V.

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

īra -ae, f (star. [prvotna] obl. eira [Pl.], nam. *eisa; prim. gr. ἱερός, dor. ἱαρός močen, svet, gr. ἰαίνω iz gr. *ἰσάνjω osvežim, krepčam, gr. οἶστρος togota) jeza, huda, maščevalna jeza, ihta, gnev, srd, razsrjenost, ogorčenost, maščevanje, maščevalnost, občutljivost: ira furor brevis est H., nunc meum cor cumulatur irā Enn. kipi od jeze, prekipeva v jezi, hic irā dementiāque inflammatus (incensus) manus non abstinebit Ci., aliquid per iram facere Ci. v jezi, iis est Mezentius irae V. ga sovražijo, ga mrzijo, jim je mrzek, iram evomere in aliquem Ter. jezo stres(a)ti nad kom, irae indulgere L., iram concire Ter., concitare O., iras commodare Stat., movere L., commovere O., addere, diffundere O., ponere H., acuere, exercere, aggerare V., coquere Sil., induere Sil., excitare V., Amm., differre Aur., ira intercedit inter eas Ter., irae moderari H., iram doloremque renovare Cu.; z objektnim gen.: ira fugae, praedae amissae, dictatoris creati L. jeza zaradi … , domini interfecti L., provinciae ereptae L., quaestionis L.; in (adversus) z acc.: ira in (adversus) Romanos L.; atrib.: plenus suarum, plenus paternarum irarum L. jezen nase, jezen na svojega očeta; s subjektnim gen.: eos Martis vis perculit, non ira victoris Ci., deorum ira iis iniecit hanc amentiam Ci., via ventorum Sil. Pogosto pl. = sg.: deorum iras subire Ci., irae caelestes L., irarum effundit habenas V. ni brzdal svoje jeze, irarum ardor Ci., iras lenire L., dum irae leniunt Pl. odleže; meton.: dic aliquam, quae te mutaverit, iram O. vzrok jeze.

īrāscor -āscī pf. īratus fuī ali suscēnsuī (incoh. iz īra) pravzaprav razjeziti se, razsrditi se, pa tudi jeziti se, srditi se, gneven biti, jezen biti, razburjati se: sapiens numquam irascitur Ci., pueri dicunt eum furenter irasci Ci., desinere irasci Petr., i. de nihilo Pl.; z dat. (na koga, nad kom): ego Metello non irascor Ci., irasci amicis non temere soleo Ci., sibi i. Sen. ph., Q., hominibus irasci et succensere Ci., terrae, montibus i. O. besneti proti … , patriae N., votis O.; z notranjim obj.: ne nostram vicem (namesto nas) irascaris L., idne (zaradi tega) irascimini, siquis superbior est quam nos Cat., nihil irascuntur Gell.; z in: an et in hunc fratrem irascitur? Sen. ph.; s pro: irascuntur boni viri pro suorum iniuriis Sen. ph.; s kavzalnim stavkom: irasci, quod … O.; z ACI: irascitur natum esse quemquam, qui Don.; pesn.: nec cuiquam irasci virtus V. drzno mu nasproti stopiti, taurus irasci in cornua temptat V. z rogovi besno bosti. — Od tod adj. pt. pf. īrātus 3, adv. -ē razsrjen, jezen: iratus iste vehementer Sthenio hospitium renuntiat Ci., bos Petr., iratis diis propitiisque Sen. ph., iratos deos invocare L. božjo jezo izzivati, pauci ei deos propitios, pauci iratos putabunt Ci., alicui iratos deos precari L., iratum principem comprecari Plin. iun.; z dat. (biti na koga jezen): mihi C. Caesar semper fuit iratus Ci., sum tibi iratus Ter., iratior, iratissimus alicui Ci.; na vprašanje zakaj? z de: quam iratus (homo) de iudicio et de villico Ci.; z ob: consules ob ea irati senatui L., ob eam rem iratus gnatus est Ter.; s propter: num quid iratus es mihi propter has res Pl.; enalaga: iratā fronte Ci., eos irato animo ac litteris insequitur Ci., i. preces H. kletvice; adv.: ne te irate (v jezi) dimissum sentiant Ph.; metaf.: horret iratum mare H. viharno, venter H. kruleč (od lakote), fluctus Petr., Plin. iun., sitis, ventus, manus Pr., impetus Sen. tr.

Iria -ae, f Írija, ligursko mesto, zdaj Voghierro: Plin.; od tod Iriātēs -ium, m Irijci, prebivalci mesta Irije: L.

irradiant [iréidiənt] pridevnik
izžarevajoč, žareč, sijoč (with od)

irrespective [irispéktiv] pridevnik (irrespectively prislov)
neupoštevajoč; neodvisen

irrespective of ne glede na, neodvisno od, neupoštevajoč

ir-rīdeō (in-rīdeō) -ēre -rīsī -rīsum

1. intr. smejati se (čemu, komu, ob čem), šaliti se pri (ob) čem, rogati se: ne quem inridendi nobis daret et iocandi locum Ci., omnes, cum loqui coepit, inrident Ci., tum illa irridens Ph., (Lemnii) irridentes responderunt N., in re tantā irrides Ter.

2. trans. zasmehovati, zasramovati, (po)rogati se (komu): N., Lucr., Suet., Cl., legatos nostros ab Antonio despectos et inrisos esse Ci., irrisit squalorem vestrum Ci., irridebatur haec reconciliatio Ci., rursus procos irrisa priores experiar V., vana et toties irrisa T., aliquem irrisum habere Pl. koga za norca (bebca) imeti, rogati se mu. — Od tod adv. pt. pr. irrīdenter zasmehljivo, porogljivo: Aug. — Soobl. irrīdō (inrido) -ere: Caecil. ap. Fest.

ir-rītō¹ -āre -āvī -ātum

I. fizično

1. (raz)dražiti: dentes, membranam Cels.

2. metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), prizade(va)ti: capitis dolores, tussim Cels. —

II. duševno ali politično

1. (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)kačiti, razsrditi, ogorčiti: irritabis crabrones Pl. (preg.) jih boš razsrdil = boš dregnil v sršenovo gnezdo, talibus irritans Venerem instimulat verbis O., hostem ad iram irritare L., animos ad bellum L.; tako pogosto pt. pf. irrītātus = īrātus: quibus irritata gemit O. ogorčena nad tem, furit ille irritatus repulsā O., clade tyranni gens irritata O., canis irritatus Pl. razdražen, hud, dum animus irritatus est Ter., his eius verbis irritatior Gell.

2. metaf.
a) (na)dražiti, (na)ščuvati, naganjati (nagnati), priganjati (prignati), nagniti (nagibati), pripraviti (pripravljati) k čemu: irritatque virum telis V., eum ad certamen L., inimicum in mortem meam Sen. rh., fata Sil. izz(i)vati, aliquem T., Suet.; pesn.: diluvies quietos irritat amnes H. povzroči, da prestopijo bregove, sicco cortice flammas irritare O. razplamte(va)ti; z inf.: quis suos irritet figere corpora vestra? O.
b) (kako stanje) (po)vzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati); z notranjim obj.: hominis iram L., rabiem, amores, vitia, voluptates O., simultates, odium L., bellum S. fr., seditionem L., exitium T., virtutem animi Lucr., necem Vell. — Od tod adv. komp. pt. pf. irrītātius nekoliko dražeče (dražljivo): i. genas titillāre Vulg. kaj prijetno ščegetati.

ir-ritus (in-ritus) 3 (in [priv.], ratus od glag. rērī)

1. neveljaven: quod modo erat ratum, inritum est Ter., testamentum inritum fecit Ci., ea quae in magistratu gessisti, inrita iussit esse Ci., ea inrita infectaque sunto Ci., leges inritas facere Ci., irrita futura N., iurare irrita pacta Sil. (za naslovnike), irrita Tiberii voluntate Suet., testamenta ut irrita rescidit Suet., aves Gell.;

2. sinekdoha brezuspešen, nekoristen, neizdaten, ničev, zastonjski: inritae venditiones, inritae proscriptiones Ci., consilium irritum factum est Cu., ab irrito incepto abscedere L., labor perit irritus anni O., irrita promissa L., Ditis dona V., tela iactabant inrita V. brez uspeha, praeda T. brez prida, quassatio capitum L., remedium T., preces Plin. iun., lingua Pr., promissa Cat., ova Plin. klopotci, ager aratro irritus Ap., cuspis non irrita adhaesit O., spes Stat., vulnera Sil., altercationes Suet.; od tod subst. irritum -ī, n neuspešnost, neuspeh v zvezah: ad (in) irritum cadere, redigi, revolvi L. brez uspeha ostati, spodleteti, izjaloviti se: spes ad irritum cadit L.; tudi: ludibrium inriti T. roganje zaradi neuspeha.

3. (o osebah) predik. ne da bi kaj opravil, brez uspeha, zaman, zastonj: (Entellus) locum variis adsultibus inritus urget V., inriti legati remittuntur, cum donis tamen T., inriti dissuadent T., domum irritus rediit Sen. ph., irritus discessit T., venit irrita turba domum Tib.; tudi z objektnim gen.: irritus spei Cu. prevaran v … , i. legationis T. ne da bi bil z njim kaj opravil, i. consilii Vell. ker je videl, da niso ravnali po njegovem nasvetu, voti Stat., incepti Sil. ne da bi kaj opravil, propositi Amm.

ir-rogō (in-rogō) -āre -āvī -ātum

1. ljudstvu proti komu predložiti (predlagati), nasvetovati: vetant XII tabulae leges privatis hominibus inrogari Ci. zakone proti … , ne cui privilegium inrogari liceret Ci.; od tod: me exturbasti privilegiis inrogatis Ci. s posebnimi zakoni.

2. occ. (kazni s privoljenjem ljudstva) naložiti (nalagati): ante quam multam inroget aut iudicet magistratus Ci., inrogare supplicium T., exitium Cu.

3. metaf. naložiti (nalagati), odmeriti (odmerjati), prisoditi, usoditi (usojati): poenas peccatis H., poenam delictis Lact., mala Lact., tributum Plin. iun., imperium in aliquem Plin. izvrševati, plus labori Q. porabiti za … , sibimet mortem T. (evfem. za samomor).

Īrus, acc. -on -in Īros -ī, m (Ἶρος) Íros, berač na Itaki; o njegovem dvoboju z Odisejem pripoveduje Hom. v Odiseji; od tod meton. = berač: Pr., Mart., Irus et est subito, qui modo Croesus erat O.

Īsaeus -ī, m (Ἰσαῖος) Izáj

1. iz Halkide, govornik v Atenah od l. 390—350, Demostenov učitelj: Q.

2. govornik iz Asirije, ki je živel v času cesarja Hadrijana v Rimu: Plin. iun., Iuv. (3, 74, meton. = Izejeva govorniška spretnost, zgovornost).

īsagōgē -ēs, f (gr. εἰσαγωγή) uvod: Gell.; od tod īsagōgicus 3 (gr. εἰσαγωγικός) uvoden: commentarius Varr. ap. Gell.

Isara -ae, m (ὁ Ἴσαρ, tudi ὁ Ἰσάρος) Ízara, zdaj Isère, pritok reke Rone (Rhodanus), izvira južno od Malega sv. Bernarda, teče mimo Grenobla (Gratianopolis) in se izliva pri Valenciji, 100 km jugozahodno od Lyona: Plancus in Ci. ep., Lucan., Plin., Fl.

Isaurī -ōrum, m (Ἴσαυροι) Izávri, pleme v Mali Aziji okoli mesta Izaver na severnem pobočju zahodnega Tavrosa, južno od Ikonija: L., Mel., Eutr., iter facere per Isauros Ci.; meton. = Izávre, glavno izavrsko mesto. — Od tod adj. Isaurus 3 izavrski: opes O.; pogosteje Isauricus 3 (Ἰσαυρικός): forum Ci. gens Plin.; kot vzdevek P. Servilija Vacije, ki je l. 75 podjarmil Izavre: L. epit., Fl.; subst. Isauria -ae, f (Ἰσαυρία) Izávrija, malo znana, v gorovju skrita pokrajina Male Azije, ki je mejila na severu s Frigijo, na jugu s Kilikijo, na vzhodu z Likonijo in na zahodu s Piridijo: Amm.

īsicium -iī, n (prvotno īnsicium od īnsicāre = īnsecāre) jed, pripravljena iz sesekljanega mesa, sekanica, nadev, klobasa; nav. pl.: Varr., Macr., Ap., Lamp., Arn., Don. — Od tod īsiciārius -iī, m klobasar, mesar: Hier.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

iskríti se to spark; to sparkle; to scintillate; to emit sparks; to glitter

oči so se mu iskrile od jeze his eyes flashed with anger
zvezde se iskrijo the stars sparkle
njihov pogovor se iskri od duhovitosti their conversation sparkles with wit

iskríti se (-ím se) imperf. refl. ➞ zaiskriti se

1. scintillare, sfavillare; brillare, luccicare (tudi ekst.)
oči se mu iskrijo od veselja gli occhi brillano di gioia

2. pren. far faville:
proza, ki se kar iskri una prosa che fa faville, piena di brio