Franja

olimpijska bakla stalna zveza
(o olimpijskih igrah) ▸ olimpiai fáklya

olimpijska prisega stalna zveza
(o udeležencih olimpijskih iger) ▸ olimpiai eskütétel
Sopomenke: olimpijska zaprisega

olimpijska zaprisega stalna zveza
(o udeležencih olimpijskih iger) ▸ olimpiai eskütétel
Sopomenke: olimpijska prisega

olimpijski šport stalna zveza
(o vrsti športa) ▸ olimpiai sportág

olitor (bolje holitor) -ōris, m (olus) zelenjavar, zelenjadar = zelenjadni (kuhinjski) vrtnar: Naev., Pl., Ci. ep., Col., Plin.; preg.: mulier olitori non supplicat, si quast mala Pl. — Od tod adj. olitōrius 3 zelenjaven, zelenjaden, kuhinjski: horti Ulp. (Dig.) zelenjavni vrtovi, zelenjadniki, zelenjaki, ostiola Plin. vratca na zelenjadnike, forum o. Varr., L., T. zelenjavni trg v Rimu, jugozahodno od Kapitolija proti Tiberinemu otoku.

oliven pridevnik
1. (o barvi) ▸ olíva, olív
2. (v kulinariki) ▸ olívás, olívaPovezane iztočnice: olivno olje

3. (v kozmetiki) ▸ olíva
4. (o drevesu) ▸ olajfa, olíva

olīvi-fer -fera -ferum (olīva in ferre) olivonosen, olivoroden: Mutusca V., arva O. (o deželi Sabincev), corona Mart. iz oljčnih vejic.

oljčen pridevnik
1. (o drevesu) ▸ olajfaSopomenke: oljkov
Povezane iztočnice: oljčne tropine

2. (v kulinariki) ▸ olíva, olívásPovezane iztočnice: ekstra deviško oljčno olje, oljčno olje

3. (o plodu) ▸ olajbogyó

oljčne tropine stalna zveza
(o oljkah) ▸ olajpogácsa, olívapogácsa

oljčni venec stalna zveza
(o nagradi) ▸ olajágkoszorú

oljkov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ olajfa, olajSopomenke: oljčen

2. (izdelan iz lesa oljke) ▸ olajfa

olmeški pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Olmekih) ▸ olmék

olúščiti to shell; to husk; (fižol) to pod; to scale

olúščiti mandlje to scale almonds
olúščiti grah to shell peas
olúščiti se to shell off, (o koži) to peel (off), to flake (off); to scale (off)

omanski pridevnik
(o Omanu in Omancih) ▸ ománi

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

omejit|ev ženski spol (-ve …) die Begrenzung, die Beschränkung, die Limitierung, porabe ipd.: die Einschränkung, die Restriktion (uvozna Importrestriktion)
časovna omejitev die Befristung, die Zeitbegrenzung
razpolaganja, uporabe: die Sperrung, die Sperrklausel (pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja der Atomwaffensperrvertrag)
omejitev od/do (distanciranje) die Abgrenzung (von/gegenüber)
-begrenzung, -beschränkung, (izvozna Exportbeschränkung, izseljevanja Auswanderungsbeschränkung, konkurence Wettbewerbsbeschränkung, odgovornosti Haftungsbeschränkung, priseljevanja Einwanderungsbeschränkung, prostosti Freiheitsbeschränkung, uvoza Importbeschränkung, Einfuhrbeschränkung, zračnega prostora Luftraumbeschränkung)
zakonska omejitev rubeža pravo der Pfändungsschutz
postaviti si omejitve sich Schranken auferlegen

ōmen¹ -inis, n (stlat. osmen; etim. nedognana beseda, menda iz *ou̯ismen, sor. z gr. οἴω, οἴομαι slutim, menim)

1. (ptičje) znamenje, (pred)znak, (pred)znamenje, pomen, napoved: Varr., Suet., Fest., bubo dirum omen mortalibus O., o. detestabile Ci., laetum, triste T. srečo, nesrečo napovedujoče (pred)znamenje, i secundo omine H. srečno, v božjem imenu, cum bonis ominibus votisque inciperemus L., hisce ominibus proficiscere Ci., omen res consecuta est Ci. napoved se je izpolnila, omen capere Ci. (pred)znamenje dočakati, omen vertere in aliquid Cu., L., V. kaj vzeti (jemati) za (slabo) znamenje, o. accipere L. vzeti (jemati), šteti za ugodno (dobro); occ.
a) zlo ali neugodno (pred)znamenje: contra omina bellum poscunt V.
b) voščilo (kot dobro (pred)znamenje), čestitka: Suet., optima omina Ci., Marium votis ominibusque prosecuti sunt Ci.
c) namig, obet, obljuba, zagotovilo, pogoj: eā lege atque omine, ut … Ter.

2. meton. tisto, kar je združeno s ptičjegledjem, svečan običaj: prima omina (= nuptiae) V. svečana (tj. ob ptičjegledju potekajoča) svatba, cui (sc. Sychaeo) pater intactam dederat primisque iugarat ominibus V. ki mu jo je oče dal (ki jo je z njim oče poročil) po ptičjegledju (avspicijih), hic sceptra accipere et primos attollere fasces regibus omen erat V.

ōminor -ārī -ātus sum (ōmen1)

1. vedeževati, prerokovati, napoved(ov)ati: Plin. iun., Vell., melius, quaeso, ominare Ci., o. felix faustumque imperium L., naves rediere velut ominatae (z ACI) L. kakor da so slutile.

2. govoriti, povedati (in pri tem uporabljati besede, ki pomenijo srečo ali nesrečo), voščiti, (za)želeti, voliti komu kaj: o. horreo L., groza me je izgovoriti usodno besedo, male ominatis (zlokobnih) parcite verbis H., clamor Galbae prospera ominantium Suet.

omnīnō, adv. (iz omnis, prim. repentīnō)

1. povsem, popolnoma, docela, sploh, vsega (vseh) skupaj: aut omnino aut magna ex parte Ci., o. non amplius centum N., erant o. itinera duo C., de hominum genere aut o. de animalium Ci., quinque o. fuerunt Ci., diebus o. decem et octo C.

2. (stopnjuje pojme) sploh (le), celo (le): nec leges ullae sunt nec iudicia nec o. simulacrum aliquod aut vestigium civitatis Ci., nam pleraque facta tantum et omnino commota … serpunt Plin. iun.

3. (povzema prejšnje povedi) skratka, na kratko, z eno besedo: o., ut te absolvam, nullam pictam conspicio hic avem Pl.

4. (naznačuje splošno veljavnost kake povedi) sploh, res (resnica), da, seveda: nego illum adolescentem o. illo die esse mortuum Ci., pugnas o., sed cum adversario facili Ci., o. est amans sui virtus Ci.

5. docela, dočista, čisto, povsem, popolnoma, v vsakem oziru: nunc ego o. occĭdi Pl., me o. lapidem, non hominem putas Ter., o., quid Romae ageretur, nescivit Ci. prav nič ni vedel, (sc. piisimus) quod verbum o. nullum in linguā Latinā est Ci. beseda, ki je v latinščini sploh ni, o. neminem video Ci. prav nikogar, nihil dicis o. Ci., o. provinciam neglexi Ci.

omni-nōminis -e (omnis in nōmen) vseimen = ki ima vsa imena, ki ga lahko imenujemo z vsemi imeni: non enim spero totius maiestatis effectorem omniumque rerum patrem vel dominum uno posse quamvis e multis composito nuncupari nomine: hunc vero innomine[m] vel potius omninomine[m] esse, siquidem is sit unus et omnia, ut sit necesse aut omnia eius nomine aut ipsum omnium nominibus nuncupari Ap. (o bogu).