Franja

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

žívec (-vca) m

1. anat. nervo:
vzdražiti živec eccitare il nervo
med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
bolezni živcev malattie nervose
ohromelost živcev paralisi nervosa
vnetje živcev neurite
spočiti živce riposare i nervi
biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
hrbtenjačni živec nervo spinale
ravnotežni živec nervo vestibolare
trivejni živec nervo trigemino

2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

4. min. (glinenec) feldspato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
iti na živce dare sui nervi
ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
živce mi bo požrl sarà la mia rovina
spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.

živéti (-ím) imperf.

1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia

8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri

življênje (-a) n

1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città

3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società

5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo

μή [Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo ali ne? elipt. τί μή(sc. ὑπείκωμεν) zakaj ne?; β.) = lat. num, ako se pričakuje nikalen odgovor: ἦ μή πού τινα δυσμενέων φάσθ' ἔμμεναι ἀνδρῶν menda vendar ne mislite, da …; e) pri prisegah ali rotitvah: μὴ μὲν τοῖς ἵπποισιν ἀνὴρ ἐπιβήσεται ἄλλος gotovo ne bo nobeden zasedel. 2. v zavisnih stavkih in sicer a) v namernih, dopustnih, pogojnih stavkih; b) v oziralnih in časovnih stavkih, ki imajo pomen pogojnih stavkov; c) v posledičnih stavkih, ki se vežejo z inf.; d) v zavisnih vprašanjih: jeli, ali, ako, morda ὁρῶμεν, μὴ Nικίας οἴεται; ἴδμεν, μή πως καὶ διὰ νύκτα μενοινήσωσι μάχεσθαι. 3. skoraj vedno pri infinitivu; tako za glagoli postulandi (κελεύω, βούλομαι, ἐθέλω, προλέγω), vetandi, impediendi, recusandi in cavendi πολλά ἐστι τὰ διακωλύοντα ταῦτα μὴ ποιέειν; ἀπηγόρευε μὴ στρατεύεσθαι prepovedal je iti v vojsko; redno stoji μή tudi pri inf. v zvezi s spolnikom; ako je inf. odvisen od glagolov dicendi in sentiendi, stoji οὐ. 4. pri participu s pogojnim pomenom ali ako je particip istoveljaven s stavkom, ki bi se zanikal z μή. II. veznik: da ne, 1. v namernih stavkih s ἵνα, ὡς, ὅπως ali sam μή s cj. ali opt.: μή σε νοήσῃ da te ne opazi. 2. za izrazi timendi μή = (lat. ne) da ne (bi) ali da bo, μή οὐ(lat. ne non ali ut) da ne bo, δέδοικα, μὴ ἐπιλαθώμεθα τῆς οἴκαδε ὁδοῦ bojim se, da ne bi pozabili ali da pozabimo (želim, da ne); οὐ τοῦτο δέδοικα, μὴ οὐκ ἔχω da ne bi imel (želim, da); ako se nanaša bojazen na dovršeno dejanje, stoji tudi ind. perf. φοβούμεθα, μὴ ἀμφοτέρων ἅμα διημαρτήκαμεν; ind. aor. δείδω, μὴ δὴ πάντα θεὰ νημερτέα εἶπεν bojim se, da je boginja vse po resnici povedala. 3. slično se rabi μή za izrazi cavendi: εὐλαβεῖσθαι, εὐλάβειαν ἔχειν, ὑποπτεύειν in dr.; posebno ὅρα, μή s cj., pa tudi z ind. fut. ὅρα, μὴ δεήσει; elipt. stoji μή s cj. tudi brez gori omenjenih glagolov: μή τι ῥέξῃ κακόν da le ne bi storil kaj hudega; μή σε, γέρον, κοίλῃσιν ἐγὼ παρὰ νηυσὶν κιχείω (varuj se), da te ne dobim več pri ladjah; μὴ ἀγροικότερον ᾖ τὸ ἀληθὲς λέγειν da bi le ne bilo = prezarobljeno je pač. 4. v zvezi z drugimi besedami: a) οὐ μή s cj. aor. ali ind. fut. je okrepljena nikalnica: gotovo ne, nikakor ne, οὐ μὴ παύσομαι φιλοσοφῶν gotovo ne bom nehal; b) μὴ ὅπως in μὴ ὅτι: μὴ ὅπως … ἀλλὰ (οὐδέ) ne samo ne, ampak (tudi ne), μὴ ὅτι ἰδιώτην τινά, ἀλλὰ μέγαν βασιλέα ne samo … ampak tudi; s sledečim ἀλλ' οὐδέ: ἐπεὶ ἀνασταίητε ὀρχησόμενοι, μὴ ὅπως ὀρχεῖσθαι ἐν ῥυθμῷ, ἀλλ' οὐδ' ὀρθοῦσθαι ἐδύνασθε ko ste vstali, da bi plesali, niste mogli niti pokonci stati, kam li da bi mogli plesati; c) ὅτι μή (za predstoječo nikalnico): razen, mimo; μή οὐ da ne: α.) za glagoli timendi (gl. II. 2.), ἐφοβεῖτο, μὴ οὐ δύναιτο ἐξελθεῖν da ne bi mogel; včasih tudi eliptično: μή νύ τοι οὐ χραίσμῃ σκῆπτρον bojim se, da ti ne koristi = težko ti bo koristilo; β.) za izrazi curandi in cavendi; γ.) pri inf. αα) za nikalnimi izrazi, posebno za οὐκ οἷόν (ἀδύνατόν, οὐδεμία μηχανή, τίς μηχανή, οὐκ εἰκός) ἐστι; οὐκ ἔπειθε τὸ μὴ οὐ κακοπράγμων εἶναι ni prepričal sodnikov, da ni …; ββ) za glagoli ovirati, prepovedati, tajiti in sl., ako so zanikani: οὐδὲν ἐδύναντο ἀντέχειν μὴ οὐκ ὀργίζεσθαι; γγ) za ὥστε, ako je glavni stavek zanikan: πείσομαι γὰρ οὐ τοσοῦτον οὐδέν, ὥστε μὴ οὐ καλώς θανεῖν kajti tako hudo se mi ne bo godilo, da ne bi častno umrla; δ.) pri part. za nikalnim stavkom: δυσάλγητος γὰρ ἂν εἴην τοιάνδε μὴ οὐ κατοικτείρων ἕδραν brezsrčen bi pač bil, ako bi se mi ne smilila.

πυκνός 3 1. a) gost, čvrst, trden θώρηξ, θάλαμος, stisnjen, sklenjen, nabit, dobro zaprt (zaklenjen), dobro skrit φάλαγγες, δένδρεα; b) pogosten, mnog, mnogoštevilen λιθάδες. 2. a) močen, velik, mogočen, silen ἄχος, ἄτη; b) razumen, premišljen, pameten, skrben, premeten ἔπος. – adv. πυκνῶς, πυκ(ι)νόν, πυκνά pogosto, neprestano, zelo, silno, pametno.