Franja

less¹ [les] pridevnik (primernik od little)
manjši, manj važen, manj pomemben

in a less degree v manjši meri
of less value manjše vrednosti
in less time v krajšem času
no less a man than (the senator) najmanj, vsaj, sam (senator)
may your shadow never be less da bi ti nikdar česa ne zmanjkalo, vse najboljše!
your shadow hasn't grown any less nisi shujšal

(lessus), le acc. sg. lessum, m zastar. beseda = narekanje, naricanje, žalovanje za mrličem: Thetis quoque etiam lamentando lessum (v novejših izdajah pausam) fecit filio Pl. (Trucul. 4, 2, 34), mulieres genas ne radunto neve lessum funeris ergo habento Tab. XII ap. Ci.

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

let alone prehodni glagol
pustiti pri miru

to let well alone ne vmešavati se

Lēthē -ēs, f (Λήϑη, apel. = pozaba) Léte, reka v podzemlju, iz katere so pile sence (= duše preminulih) pozabo vsega, kar so bile doživele na Zemlji (od tod oblivionis amnis Sen. ph. ali aqua oblivionis Lact.): soporifera O., si biberes securae pocula Lethes O., da mihi … hebetantem pectora Lethen O., inmisit Stygiam Paean in viscera Lethen Lucan. pozabo. Od tod adj. Lēthaeus 3 (Ληϑαῖος)

1. letájski, létski, podzemeljski: amnis V. ali gurges Cat. ali stagna Pr. = reka Lete, ratis Tib. = Haronov čoln, tyrannus (= Pluto) Col., di Lucan., ianitor Stat., nec Lethaea valet Theseus abrumpere caro vincula Pirithoo H. ne more odtrgati ljubemu Piritoju smrtnih spon, ne more ga rešiti smrtnih spon = ne more ga oživiti.

2. pesn. pozabonosen, uspavalen: sucus O., ros V., toda Lethaeo perfusa papavera somno V. s smrtonosnim spanjem.

létina crop (s pl); (žita itd.) yield, harvest

sadna létina fruit crop
dobra sadna létina a good yield of fruit
letos létina slabo kaže prospects for the harvest are poor this year
obeta se bogata létina the crop promises to be very abundant, a rich crop is expected
ne obeta se dobra létina the crops look rather poor
pospraviti létino to get in the crop, to gather in the crops
slaba létina bad harvest
letos je bila slaba létina the harvest failed this year

let|o¹ [é] moški spol (-a …)

1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

3. starost:
biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

4.
konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
pol leta ein halbes Jahr
polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
po poteku enega leta nach Jahresfrist
pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
leto in dan Jahr und Tag
leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
leto Gospodovo Jahr des Heils
lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
vse leto das ganze Jahr (über)
brez navedbe leta ohne Jahresangabe
čez leto (preko leta) übers Jahr
čez eno leto in einem Jahr
čez leto in dan über Jahr und Tag
iz leta v leto jahraus, jahrein
na leto pro Jahr, jährlich
dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
na pol leta halbjährlich
ob letu in einem Jahr
v letu im Jahr
v letu 2002 im Jahr 2002
smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
v prejšnjem letu im Vorjahr
| ➞ → novo leto, babje leto

léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

koledarsko léto calendar (ali civil) year
šolsko léto school year
akademsko léto academic year
navadno léto common (365-day) year
prestopno léto leap year, bissextile year
tekoče léto the current year
cerkveno léto church year
preteklo léto last year
prihodnje léto next year
sončno léto solar (ali astronomical) year
staro léto old year
Novo léto New Year, New Year's Day
srečno novo léto! Happy New Year!
nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
enkrat na léto once a year
v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
na starega léta dan on New Year's Eve
v cvetju (svojih) lét in the prime of life
skozi vse léto odprto open all the year round
v poznejših létih in after years
v 70ih létih in the '70s
v teku léta in the course of the year
vsako léto every year
iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
pol léta six months
tri četrtine léta nine months
četrt léta three months
ob létu within a year
(skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
v létu 1910 in (the year) 1910
v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
v zadnjih létih of late (ali recent) years
léto dni trajajoč year-long
pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
že mnogo, precéj lét for many years past
z léti with the years
v starosti 50 lét at the age of fifty
po mnogih létih after many years
že nekaj lét (sém) for some years past
pred létom dni a year ago
30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
za prihodnja léta for years to come
danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
konec léta year-end, close of the year
biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
10 lét star deček a ten-year-old boy
mlad za svoja léta young for his years
v najlepših létih in the prime of life
ona ne kaže svojih lét she does not look her age
iti v léta to be getting on in years
priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
ona je mojih lét she is my age
priti iz norih lét to sow one's wild oats
dobro nositi svoja léta to bear one's age well
stopiti v novo léto to usher in the New Year
léta bežijo the years race by
umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
bistra je za svoja léta she is clever for her age
ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
čez 7 lét vse prav pride every little helps

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

lette; letton, ne [lɛt; Iɛtɔ̃, ɔn] adjectif letonski, letski; masculin letonskijezik

lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu

à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
par lettre s pismom
lettre d'achat kupno pismo
lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
lettre-avion pismo z letalsko pošto
lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
lettre de change menica
lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
lettre de chargement tovorni list
lettre circulaire okrožnica
lettre de condoléance sožalno pismo
lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
lettres de créance (diplomatske) poverilnice
lettre de crédit kreditno pismo
lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
lettre de félicitations pismo s čestitkami
lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
lettre initiale začetna črka
lettre d'introduction priporočilno pismo
lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
lettre majuscule, lettre capitale velika črka
lettre minuscule mala črka
lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
lettre morte (figuré) mrtva črka
lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
lettre particulière, privée zasebno pismo
lettre pastorale pastirsko pismo
lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
lettre pneumatique pismo po cevni pošti
lettre de procuration pooblastilo
lettre de recommandation priporočilno pismo
lettre recommandée priporočeno pismo
lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
lettre de voiture tovorni list, spremnica
classeur masculin de lettres urejevalec pisem
c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
docteur des lettres doktor filozofije
faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
grande, petite lettre velika, mala črka
homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
papier masculin à lettres pisemski papir
payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
secret masculin des lettres pisemska tajnost
tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
acquitter une lettre de change izplačati menico
affranchir une lettre frankirati pismo
avoir des lettres biti načitan, izobražen
être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
poster une lettre poslati pismo po pošti
prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
tirer une lettre de change izstaviti menico

letzte zadnji, Wille, Tag, Gericht: poslednji; Tag, Woche, Monat, Jahr: pretekli, prejšnji (letzten Freitag pretekli/prejšnji petek); figurativ (äußerste) skrajni; das letzte Wort zadnja beseda; der letzte Wille poslednja volja; letzte Ruhe večni počitek; letzten Endes konec koncev, navsezadnje; bis zum letzten Mann do zadnjega moža; in letzter Zeit v zadnjem času; bis auf die letzte Spur da ne ostane niti sled; das letzte Mal/zum letzten Mal zadnjič; zum ersten und zum letzten Mal prvič in zadnjič; die letzten Dinge poslednje reči; letzter Schrei zadnji krik mode; die letzte Hand auf etwas legen dokončati (kaj), dati zadnjo polituro; die Ausgabe letzter Hand zadnja avtorjeva izdaja; letzten Endes navsezadnje, konec koncev; der letzte Mohikaner poslednji Mohikanec

leucacantha -ae, f (gr. λευκάκανϑα) bot. beli glog (ali morda mošnjak), ime dveh rastlin

1. levkakánta = phyllon ali polygonaton ali isch(i)as po Plin. (22, 40), vendar ne gre za eno in isto rastl., kot misli Plin.; leucacantha je dalmatinski glavinec, dalmatinski glavač (Centaurēa dalmatica Petter), phyllon golšec (ščírovnik, usáčnica) (Mercurialis perennis Linn.), polygonaton navadna solzíca, šmarnica (Convallaria polygonatum Linn., Polygonatum officinale Albioni), isch(i)as pa najbrž tujinski mleček, tujinski kačec (Euphorbia apios Linn.) — Soobl. leucacanthos -ī, m: Plin.

2. = phalangītes ali phalangion ali leucanthemum grška zgibica (Lloydia graeca Salisbury): Plin.

lev|a [é] ženski spol die linke Seite
na levi links, zur Linken, linker Hand
preobtežen na levi linkslastig
na levo nach links, krog: linksherum
krivulja na levo die Linkskurve
obrat na levo die Linksdrehung, die Linkswendung
prometni pas za zavijanje na levo die Linksabbiegespur
prehitevanje po levi das Linksüberholen
promet po levi der Linksverkehr
vožnja po levi das Linksfahren
usmerjen od leve proti desni rechtsläufig
usmerjen od desne proti levi linksläufig
v levo nach links
premik v levo der Ruck nach links, der Linksruck
z leve von links
matematika inverzen z leve linksinvers
ne pogledati niti na levo niti na desno weder rechts noch links schauen

léva¹ (-e) f

1. (levica) (mano) sinistra; (leva noga) gamba sinistra, piede sinistro

2.
na levi, na levo a sinistra
po levi sulla sinistra
v levi nella sinistra
v levo a sinistra
z levo con la sinistra
držati se leve tenere la sinistra
pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria, tirare diritto senza curarsi di nessuno
obrt. plesti samo leve fare solo maglie rovescie

levare

A) v. tr. (pres. lēvo)

1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
levare un divieto odpraviti prepoved
levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
levare un dente izdreti zob
levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
levare la fame, la sete nasititi, odžejati
levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
levarsi una voglia zadostiti želji
levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
levarsi il cappello odkriti se
levare la seduta zaključiti sejo
levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

1. dvigniti, dvigovati se:
levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

2. vstati, vstajati

3. oditi, odhajati; pobrati se:
levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

4. vziti, vzhajati

C) m knjižno vzhod:
il levare del sole sončni vzhod

levic|a ženski spol (-e …) roka: die Linke, die linke Hand; figurativno die Linke
nova levica die neue Linke
stranka levice die Linkspartei
na levici links, zur Linken
figurativno levica ne ve, kaj dela desnica die Linke weiß nicht, was die Rechte tut

levíca (-e) f

1. (mano) sinistra, braccio sinistro, šport. sinistro:
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
iron. desnica ne ve, kaj dela levica si lavora in modo scombinato

2. polit. sinistra

lēvis¹ (ne laevis) -e (prim. gr. λεῖος [iz *λειƑος] in λῑτός gladek, λειότης gladkost, λειόω gladiti; prim. tudi lat. līma, līmus, linō)

1. gladek (naspr. asper, scaber): brassica Ca., locus Ci., esse corpuscula quaedam levia, alia aspera Ci., saxa H., sit coma pectine levis O., levior assiduo detritis aequore conchis O., levissima corpora Lucr., levia folia Plin.; per leve H., Pers. ali per levia Aus. na (po) gladkih tleh; occ. (pesn.) gladek =
a) (z)loščen, (z)leščen, svetel: pharetrae, ocreae, pocula V., galeae H.
b) = gol, nekosmat: iuventas H. golobrada, senex O. plešast, modo levia colla O. pravkar še goli, ora Tib., crura Iuv.; od tod = mladosten, nežen, lep, bleščeč (lesketajoč) se, leščeč se: frons, pectus umeri V.; tudi = nališpan, gizdav: cum sit vir levior ipsā O., trossulus l. Pers.
c) = (s)polzek, drsen, polzen: levi cum sanguine Nisus labitur V.

2. metaf.
a) dobro zmet, razmehčan, zdrobljen: si quod excernitur leve est mali odoris Cels.
b) (o govoru) gladek, gladko tekoč, uglajen: oratio Ci., neve asper eorum (sc. verborum) concursus neve hiulcus sit, sed quodam modo coagmentatus et levis Ci., levia sectari H. težiti za gladkostjo, levis et aspera vox, levis et quadrata compositio Q., dum levia sint ac nitida Q., aures fragosis offendantur et levibus mulcentur Q.

lèvre [lɛvr] féminin ustnica; rob; pluriel usta

lèvre inférieure, supérieure, pendante spodnja, zgornja, viseča ustnica
des lèvres (figuré) (le) z usti, ne iz prepričanja
du bout des lèvres zviška; prezirljivo, brezbrižno
j'ai le cœur sur les lèvres slabo mi je
avoir quelque chose sur le bord des lèvres (figuré) imeti kaj na jeziku
il a encore le lait sur les lèvres (figuré) mleko se ga še drži okoli ust
ne pas desserrer (ali remuer) les lèvres ne odpreti ust, ne ziniti
un sourire errait sur ses lèvres smehljaj mu je poplesaval na ustnicah
se mordre les lèvres gristi si ustnice
s'en mordre les lèvres (figuré) obžalovati kaj, kesati se česa
rire, sourire du bout des lèvres prisiljeno se smejati, se nasmehniti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un (figuré) komu na ustnicah viseti, koga napeto poslušati