Franja

protocole [prɔtɔkɔl] masculin uradni zapisnik; (diplomatski) protokol; etiketa

le chef du protocole au ministère des Affaires étrangères šef protokola v ministrstvu za zunanje zadeve; figuré (dostojno) obnašanje

prouesse [pruɛs] féminin junaško dejanje, junaštvo (tudi ironično); podvig

le premier vol dans l'espace a été une belle prouesse prvi polet v vsemirje je bil lep podvig

provecho moški spol korist, prid, dobiček, donos; napredek

hombre de provecho uporaben človek
hacer provecho zdrav biti
obtener (ali sacar) provecho korist imeti
¡buen provecho! dober tek!
¡buen provecho le haga! na zdravje!

providentiel, le [-dɑ̃sjɛl] adjectif, religion poslan ali odločen od božje previdnosti

prō-videō -ēre -vīdī -vīsum

1. prvi ali prej videti (in pozdraviti), pred seboj, od daleč, v dalj(av)o videti: Kom., Cels. idr., excusat, quod non providisset eum H., iacula in tenebris, ubi, quid petatur, procul provideri nequeat, inutilia esse L., providere navem Suet., e cuius (sc. phengitis lapidis) splendore per imagines, quidquid a tergo fieret, provideret Suet. Klas. le

2. metaf.
a) naprej (v bodočnost, v prihodnost) videti, pre(d)videti (pre(d)videvati): Pac. ap. Gell. idr., plus animo providere et praesentire C.; z obj.: Lucr., Iust. idr., medicus morbum ingravescentem ratione providet Ci., quae multo ante provideram Ci., omnia providens et cogitans et animadvertens deus Ci.; pass.: ante provisa tempestas Ci.; z ACI: quod fore Caesar providerat C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: est boni consulis providere, quid futurum sit Ci.
b) (po)skrbeti za kaj; abs. = biti previden, biti na oprezu, oprezovati, opazovati; z dat.: Pl., Corn. idr., rei frumentariae C., saluti vestrae Ci., vitae hominum Ci., cui rei non erat provisum ab iis C.; abs.: Ter., ni consules providissent L., actum de te est, nisi provides Ci.; s finalnim stavkom: L., ut in perpetuā pace esse possitis, providebo Ci., provideat (naj poskrbi = naj prepreči) ne palam res agatur Ci.; proviso (abl. abs.) T. previdno, pazljivo, oprezno.
c) vnaprej preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), dobaviti (dobavljati), prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati), ukreniti (ukrepati), kar je treba; z acc.: Petr., Vell. idr., arma, frumentum L., rem frumentariam, frumentum exercitui, frumentum in hiemem C., ea, quae ad usum navium pertinent C., multa Ci., multum in posterum Ci., consilia in posterum Ci. vse previdno pripraviti za prihodnost; pass: Ci., provisis etiam heredum in rem publicam opibus T. vnaprej utrdivši tudi oblast svojih dedičev nad državo, omnia velut adversus praesentem Hannibalem cauta provisaque fuerunt L.; z de: de re frumentariā C., de Brundisio atque illā orā Ci. — Od tod adj. pt. pr. prōvidens -entis, adv. prōvidenter previden, pazljiv, oprezen: homo Ci., dux cautus et provedens L., satis providens S., id ad eas res est providentius Ci. ep., providentissimus quisque T., providentissimus homo Plin. iun., providenter exornare S., quanto prudentius Ps.-Q. (Decl.), prudentissime constituere aliquid Ci.

provisionnel, le [-zjɔnɛl] adjectif, juridique začasen, provizoren

acompte masculin provisionnel davčno, začasno naplačilo

prōvīsus, le v abl. sg. -ū, m (prōvidēre)

1. videnje (gledanje, zrenje) v daljo, vid: (sc. pugnantem) oculi provisu non iuvant T.

2. metaf.
a) sprevid, (v)naprejšnje spoznanje, dojetje: provisu periculi castra repetere T. ker je vnaprej videl (slutil) nevarnost.
b) vnaprejšnja skrb, previdnost; s subjektnim gen.: deum T.; z objektnim gen.: rei frumentariae, rerum civilium T. skrb za … ; abs.: provisu agere T.

provizórij provisional arrangement; temporary measure; makeshift

to je le provizórij that is only temporary (ali for the time being)

provocare v. tr. (pres. prōvoco)

1. povzročiti, povzročati:
il terremoto ha provocato gravi danni potres je povzročil veliko škodo

2. spodbuditi, spodbujati, izzvati; zbuditi, zbujati; provocirati:
provocare all'azione spodbujati k akciji
provocare la pietà zbuditi usmiljenje
provocare il riso spraviti v smeh
le piace provocare gli uomini rada izziva moške

prožíti (-im) imperf.

1. stendere

2. azionare, far scattare; far precipitare, scoccare; sparare:
prožiti alarmno napravo azionare il dispositivo di allarme
prožiti fotografski aparat far scattare la macchina fotografica
prožiti strel sparare
prožiti puščice scoccare le frecce

3. suscitare

pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
imeti lepe prsi avere un bel seno
glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!

pŕst, -a anatomija doigt moški spol ; (na nogi) orteil moški spol , doigt de pied

hoditi po prstih marcher sur la pointe des pieds
imeti svoje prste zraven, vmes (pri čem) être mêlé à quelque chose, avoir trempé dans quelque chose
našteti, prešteti kaj na prste compter quelque chose sur ses doigts (ali sur les doigts de la main)
ne migniti s prstom za ne pas bouger un doigt pour, ne pas remuer (ali lever) le petit doigt pour
opeči si prste se brûler les doigts, figurativno toucher à un sujet brûlant
oviti koga okoli prsta (figurativno) obtenir de quelqu'un tout ce que l'on veut
stopiti komu na prste (figurativno) mettre fin (ali un terme) aux activités de quelqu'un, couper court aux menées de quelqu'un

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

prudemment [prüdamɑ̃] adverbe previdno, oprezno, premišljeno, pametno, razumno

garder prudemment le silence previdno molčati

prudere^* v. intr. (pres. prudo) srbeti:
mi sento prudere la lingua srbi me jezik
mi sento prudere le mani srbijo me roke, zasrbelo me je v rokah
toccare qcn. dove gli prude komu stopiti na žulj, dotakniti se ga na občutljivem mestu

prunelle² [prünɛl] féminin zenica, punčica

jouer de la prunelle z očmi govoriti, zaljubljeno pogledati
nous le soignons comme la prunelle de nos yeux negujemo ga, skrbimo zanj, varujemo ga ko punčico svojega očesa
il y tient comme (à) la prunelle de ses yeux do tega mu je toliko kot za punčico svojega očesa

Prusse [prüs] féminin Prusia

travailler pour le roi de Prusse zastonj delati

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

prvína (-e) f

1. elemento; rudimento:
glasovi, besede in druge prvine jezika i suoni, le parole e gli altri elementi (costitutivi) della lingua
obvladati smučarske prvine padroneggiare, conoscere i rudimenti dello sci

2. kem. elemento:
radioaktivne prvine gli elementi radioattivi

3. primizia

psalmiste [psalmist] masculin pesnik psalmov, psalmist

le Psalmiste Psalmist (kralj David)