Franja

vassal [vǽsəl]

1. samostalnik
vazal; podložnik
(tudi poetično) hlapec, suženj

2. pridevnik
vazalen; hlapčevski, suženjski

vassal state vazalna, satelitska država

3. prehodni glagol
ravnati s kom kot z vazalom; podvreči

vassalize [vǽsəlaiz] prehodni glagol
ravnati (s kom) kot z vazalom; podvreči

vaunt [vɔ:nt]

1. samostalnik
bahanje, bahaštvo, širokoustenje, postavljanje

2. prehodni glagol
(po)hvaliti; slaviti, poveličevati, povzdigovati, bahati se z
neprehodni glagol
hvalisati se, bahati se, širokoustiti se, postavljati se (of s)
triumfirati (over nad)

to vaunt of one's success bahati se s svojim uspehom

vecciato agg. pomešan z grašico

veilleuse tujka franc. f invar.

1. divan z naslanjalom

2. nočna lučka

3. (vrsta ure z nihalom) ○

vein² [véin] prehodni glagol
okrasiti, pokriti z žilami, ožiliti; marmorirati

veined marble žilnat marmor

veiner [vene] verbe transitif poslikati z žilicami

velacciēre m navt. jadrnica z glavnimi vršnimi jadri

veld(t) [velt; felt] samostalnik
(južnoafriško) odprt pašnik, travnik, stepa z redkim grmičevjem

veld(t) schoen [- sku:n] lahek čevelj iz nestrojene kože

veleggiata f plovba z jadrnico

velènica ž dial. pastirski površnik iz belega sukna, brez rokavov, z oglavnico

velikònog -a -o z velikimi nogami: -a žena

velikòok -a -o z velikimi očmi

velikòuh -a -o z velikimi ušesi: -i ljiljak

velikòust -a -o z velikimi usti

vēli-volāns -antis (vēlum 1. in volāre) = vēlīs volāns „z jadri leteč ali preletavajoč“ = jadrokril, jadrn: iamque mari magno classis cita texitur, exitium examen rapit: adveniet, fera velivolantibus navibus complebit manus litora Poeta ap. Ci.

vēli-volus 3 (vēlum 1. in volāre)

1. „z jadri leteč ali preletavajoč“ = jadrokril, jadrn: naves Enn. ap. Serv. et Macr., rates O., puppes Lucr.

2. „preletavan od jader“ = preletavan od jadrokrilih ladij, poln jadrokrilih ladij: mare V., O., maria L. Andr. ap. Macr.

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

vellus¹, velleris, n (gl. vellō), nav. v pl.

1. ostrižena volna, ovčja volna, ovčji kožuh: Tib., Lucr. idr., pastores ante tonsuram inventam vellere lanam sunt soliti, ex quo vellera dicuntur V., vellera lanae H., lanae vellus Ambr., potantia vellera fucum H., vellera digitis trahere O. presti, absinthium in vellere appositum Plin.

2. metaf. volni podobne stvari, npr.
a) svilene niti, svilena preja (z dreves): velleraque ut foliis depectant tenuia Seres V.
b) ovčice (na nebu), oblački: lanae per caelum vellera ferri V.
c) snežinke: densum vellus aquarum Mart.

3. meton.
a) ovčja koža z volno, ovčje runo: Plin., atri velleris agna V., aries vellera siccat V.; occ. (odrto) ovčje ali ovnovo runo: sternitur in duro vellus utrumque (= obeh ovc) solo O., Phrixea vellera O., (sc. bidentium) stratis iacebat velleribus V.; pesn. vsaka (odrta) koža: leonis vellera O. levja koža, levína, cervina O. jelenja koža, jelenovína, ferina O. divjih živali.
b) volnen trak, volnena obveza: Parnasia vellera Stat.

velociman množina velocimen [vilɔ́simən] samostalnik
zgodovina z roko gonjeno kolo