Franja

taste² [téist] prehodni glagol
(p)okusiti, (p)okušati (jedi); preskusiti, preiskati; jesti majhne zalogaje; jesti, piti; (ob)čutiti, izkusiti, doživeti; poskušati; uživati; ohs (p)otipati
figurativno poskusiti
neprehodni glagol
imeti okus (of po)
figurativno dišati (of po)
po(s)kusiti, doživeti (of kaj)

to taste blood figurativno priti na okus
to taste of salt imeti okus po soli, po slanem
the milk tastes sour mleko ima kisel okus

tätigen: einen Abschluß/Abschluss tätigen zaključiti (kaj), kupiti; Erfolg tätigen roditi uspeh, imeti uspeh; einen Kauf tätigen kupiti, izpeljati nakup

Taufe, die, (-, -n) krst; aus der Taufe heben biti za botra, figurativ botrovati (čemu); (gründen) ustanoviti (kaj)

taugen: taugen für biti dober za, biti primeren (za); figurativ biti dober; nichts taugen biti za nič; etwas taugen biti za kaj

taunt² [tɔ:nt]

1. samostalnik
roganje, zasmehovanje, sramotenje, zbadanje; grajanje, ukor, opomin

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zbadati, zasmehovati, rogati se (komu); grajati, karati, ošteti

to taunt s.o. with s.th. očitati komu kaj

Tausch, der, (-/e/s, -e) menjava, izmenjava, menjanje; zamenjava; einen Tausch vornehmen izvesti menjavo, zamenjati (kaj); im/in Tausch v zameno; zum Tausch anbieten ponujati v zameno; zum Tausch übergeben izročiti v zameno (für za)

te vez.
1. ter, in: ja mu pričam te pričam, a on ništa; oko vatrice posjedali ukućani te razgovaraju; raspre sjeme posijaše grko te s njim pleme srpsko otrovaše seme razprtij so posejali grenko in z njim zastrupili srbski rod
2. da: šta ti je te se tako ludo smiješ, smeješ?; šta ti je, more, te ćutiš? hej, kaj ti je, da molčiš?; on nagna sina te se oženi
3. pa: i još jedared, ne dam te ne dam
4. ki: naši su stari mnogo prevodili psalme, a osobito one te se zovu pokorni
5. pa še: da li je pismen? Pismen, te kako; ima li kakve razlike izmedu Slovena i Germana? - Ima, i te kakve!; da li se to isplati? - Isplati, i te kako!; to ti se i te kako isplati

tear^*3 [tɛ́ə] prehodni glagol
(raz)trgati; razkosati; pretrgati, prekiniti; iztrgati, izpuliti; vleči, natezati; odtrgati (from od)

to tear one's finger raniti si prst
to tear one's dress on a nail strgati si obleko na žeblju
to tear in two raztrgati na dvoje
to tear a page out of the book iztrgati list iz knjige
to tear open odpreti z raztrganjem, raztrgati
to tear s.th. from s.o. iztrgati komu kaj
to tear one's hair (iz)puliti si lase
to tear to pieces raztrgati na kose, razkosati
to tear one's shirt raztrgati si srajco
to be torn between hope and despair biti razdvojen (kolebati) med upanjem in obupom
neprehodni glagol
(po)vleči (at za)
močno potegniti (at za)
(raz)trgati se; pretrgati se; prekiniti se, pokati
pogovorno drveti, dirjati, divje hiteti, leteti (through skozi)
pogovorno divjati, besneti

this thread will not tear ta nit se ne bo strgala
the children were tearing about the road otroci so se podili sem in tja po cesti
he tore down the hill zdrvel je po hribu navzdol

tēctiō -ōnis, f (tegere)

1. (po)kritje: foliorum Aug. zelena streha, zeleni krov, strešica iz listja.

2. dajanje, nalaganje, polaganje na kaj: limpidae lanae, mundarum lanarum Cael.

têči courir ; (voda) couler, s'écouler, passer ; (motor, stroj) marcher, fonctionner; être en cours, suivre son cours, aller son train

teči sem in tja courir çà et là
čas teče le temps passe (ali s'écoule)
beseda (jezik) mu gladko teče il parle couramment
čez teči déborder
teči pred kom précéder quelqu'un, devancer quelqu'un
teči proti, h komu courir vers quelqu'un
teči v kaj couler dans, affluer
teči za kom courir après quelqu'un, poursuivre quelqu'un, familiarno cavaler après quelqu'un
kri mi teče iz nosa je saigne du nez
teči, kolikor noge nesejo courir à toutes jambes, prendre ses jambes à son cou, familiarno courir comme un dératé (ali un fou)

tega [é] ➞ → to, ta
davno tega vor langer Zeit, vorzeiten
do tega/do tega trenutka bis zu diesem Augenblick, bis jetzt
biti do tega, da daran gelegen sein, [daß] dass (veliko mi je do tega … es ist mir viel daran gelegen …)
nič mi ni do tega es liegt mir nichts daran
iz tega daraus, hieraus (kaj bo iz tega was wird daraus?)
namesto tega statt dessen
od tega davon
od tega ne bo konec sveta davon geht die Welt nicht unter
od tega sveta von dieser Welt
poleg tega außerdem, daneben, weiters, übrigens
vrh tega darüber hinaus
zaradi tega dadurch, aus diesem Grunde
že 10 let je tega das liegt (10 Jahre) zurück

tegō -ere, tēxī, tēctum (indoev. kor. *st(h)eg- zlagati, skladati, kopičiti, kriti; prim. skr. sthágati, sthagayati [on] pokriva, zakriva, gr. στέγω krijem, pokrivam, (σ)τέγος, (σ)τέγη streha, hiša, στεγανός pokrivajoč, pokrit, στεγνός pokrit, στεκτικός pokrivajoč, lat. teges, tegumen, tegumentum, tectum, tegulum, tēgula, stega, toga, lit. streho s slamo (po)kriti, stríegti, stríẽgti, stógas streha, stvnem. decch(i)u = nem. decken, stvnem. dah = nem. Dach)

1. kriti, pokri(va)ti, ode(va)ti, obleči (oblačiti): tegit omnia caelum O., ossa tegebat humus O., eodem (sc. tegillo) tectus esse soleo Pl., bestiae coriis tectae Ci., tegere corpus eius suo pallio Ci., me tegit lorica Ci., Martem tunicā tectum H., cucullo caput (gr. acc.) tectus Mart., arbores fronde tectae Ci. listnata, prekrita z listjem, tabulata muros tegebant Cu., horrida villosā corpora veste Tib., purpurā vestiri, auro tegi Sen. ph., equites Romani Hastenses argento prope tecti Auct. b. Hisp., tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., seminibus teguntur aliquae partes Amm. se zasejejo; pesn.: tegere lumina somno V. zatisniti oči k spancu (v spanec); occ. (s streho) pokri(va)ti, prekri(va)ti: aedem L., casae stramentis tectae C., aedificia rudere Auct. b. Alx.; poseb. reklo: sartus (et) tectus = popravljen in pokrit = v dobrem stanju (gl. sarciō).

2. pogrniti (pogrinjati) čez kaj: veste prius tectā Amm.

3. metaf.
a) zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zavi(ja)ti, ode(va)ti, obda(ja)ti, skri(va)ti; α) telesno: ferae latibulis se tegunt Ci., se post cratera V., fugientem silvae texerunt Ci., sidera texit (je zakril) Lucan., supplicia tegere V. zakrivati (prikrivati) rane, tectis insignibus C., tectus vaginā ensis H., quo loco me dea texerat O., multas (sc. oves) silva tegit O., nebula texerat inceptum L., antrum tectum arboribus O.; occ. zagrebsti (zagrebati), zagrebši (zagrebaje) pokri(va)ti, zakri(va)ti, kriti: te modo terra tegat Pr., Paetum sponte tuā, vilis arena, tegas Pr., Sicanio tegitur sepulchro Lucan., ossa tegit tumulus O., ossa tegebat humus O. β) duševno: flagitia parietibus tegebantur Ci., triumphi nomine tegere atque velare cupiditatem suam Ci., crudelissimum nomen tyranni humanitate tegebat N., quod ne mendacio quidem tegere possis Ci., ut turpia facta oratione tegant S., dedecora dissimulatione Ci., causam O., teximus, quid sentiremus Ci., tegens adversum proximos T. poln skrivnosti, skrit, huius furta rerum gestarum magnitudine tegere conaris Ci., commissa H. zamolč(ev)ati.
b) (za)kriti, zasloniti (zaslanjati), (za)varovati, (za)ščititi, (o)braniti, ubraniti: miles muro tectus C., tegere patriam Ci., aliquem armis S., tecto latere abscedere Ter. odnesti celo kožo, tegere latus alicui H. ali alicuius Auct. b. Alx. zaslanjati komu bok, biti (iti) komu ob strani, tegere aliquem V., Stat. obda(ja)ti koga, spremiti (spremljati) koga, ego tectus praesidio firmo conatum repressi Ci., eius senectutem tueri et tegere Ci., quos in sua potestate habuerit, conservaverit et texerit C., nostros texit C., cum nec silvarum praesidio tegi possent Hirt.; z ab (varovati česa, pred čim, zavarovati pred čim, proti čemu, zoper kaj, (u)braniti pred čim): portus ab Africo tegebatur C., liberos a patrum crudelibus atque impiis suppliciis L., legatos ab irā L., ponte ab incidentibus telis tegebatur Hirt. — Od tod adj. pt. pf. tēctus 3, adv. -ē

1. (po)krit: scaphae C., naves tectae et apertae L. s krovom in brez njega.

2. metaf.
a) zakrit, prikrit, skrit, skriven, tajen: cuniculi Hirt., verba, sermo verbis tectus Ci., amor O., paulo occultior atque tectior vestra cupiditas esset Ci., tecte (skrivaj) dare Ci. ep., tectius optare Ci.; o osebah: qui occultus et tectus dicitur Ci. potuhnjen in prikrit.
b) skrit = previden, pazljiv, oprezen: tecti ad alienos esse possumus Ci., quis tectior, quis prudentior? Ci., ac fortasse ceteri tectiores; ego semper me didicisse prae me tuli Ci., unum te in dicendo mihi videri tectissimum Ci., tecte declinat impetum Ci.

tēgŭla -ae, f (tegere) strešna opeka, strešnik, meton. (v sg. in pl.) tudi z opeko krita streha, z opeko krit krov: Iuv., Mart. idr., tegula quassa (razbit) O., promitto tibi, si valebit, tegulam illum in Italiā nullam relicturum Ci. ep., cum solem nondum prohibebat et imbrem tegula O., tegulas fingere Varr. fr., tempestas venit, confringit tegulas imbricesque Pl., paucas tegulas deicere Ci., demere tegulas Ci., tegulas aedificiis imponere Icti., per tegulas (preko strehe, čez streho) demitti Ci., in impluvium decĭdere de tegulis Ter., per alienas tegulas venisse Ter., quid agis tu in tegulis? Pl., sub tegulis Suet., si iecur eiusdem animalis in summis tegulis uratur Gell. vrh strehe; preg.: extremā tegulā stare Sen. ph. nagibati se k padcu, biti na tem, da (kdo, kaj) pade.

téhtati (-am) imperf. tr., intr. ➞ stehtati

1. tr. pesare:
tehtati na kuhinjski tehtnici pesare sulla bilancia da cucina
tehtati v karatih caratare

2. intr. pesare:
paket je tehtal pet kilogramov il pacco pesava cinque chili

3. tr. pren. pesare, soppesare, valutare, considerare:
tehtati vsako besedo pesare ogni parola
tehtati možnosti valutare le chance, le possibilità
dolgo je tehtal, kaj storiti a lungo considerò cosa fare

ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

v teku en el (trans)curso de
v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
zbujajoč tek aperitivo
brez teka sin apetito, med inapetente
pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
dober tek! ¡buen provecho!
tek na 100 m carrera de cien metros
tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
tek na srednje proge carrera de medio fondo
tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
tek čez zapreke carrera de vallas
tek čez drn in strn cross(-country) m
smučarski tek carrera de esquí(es)
maratonski tek marathón m
štafetni tek carrera de relevos
prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
prazni tek (teh) marcha f en vacío
vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
biti v teku estar en acción
imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
spraviti govorico v tek fam hacerla correr
krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido

tékma, tekmovánje carrera f ; concurso m ; šp competición f ; (igra) encuentro m , partido m

nogometna tekma encuentro m (ali partido m) de fútbol
prvenstveno tekma campeonato m
tekma v oboroževanju carrera de armamentos
tekma v teku carrera f
jadralno tekma regata f de balandros
povratna tekma encuentro m de desquite
plesno tekma concurso m de baile
plavalno tekma concurso de natación
veslaško tekma regata f de remo
igrati tekmo jugar (ali disputar ali celebrar) un partido
igrati neodločeno tekmo empatar (un partido)
spustiti se v tekmo s kom rivalizar con alg (za kaj en a/c)

tel, le [tɛl] adjectif tak, takšen; marsikateri; tisti, ki

M. Un tel, Mme Une telle g., ga. Ta in Ta
tel ou tel to ali ono
tel ... tel kakor ... tako
de telle sorte que ... tako da ...
tel que tak kot; tak, kakršen
tel quel v istem stanju, nespremenjen; bolj slab, srednji
une étoffe telle quelle blago slabše vrste
tels ceux qui ... kot tisti, ki ...
telle est mon opinion takšno je moje mnenje
il n'y a rien de tel que ... ni kaj takega, kot je ..., ni ga boljšega, kot je ...
il disparut rapidement, tel un éclair izginil je hitro, kot blisk
on n'a jamais rien vu de tel kaj takega svet še ni videl
prendre une chose telle quelle vzeti stvar, kakršna je
tel maître, tel valet kakršen gospodar, takšen sluga
tel qui rit vendredi dimanche pleurera marsikdo, ki se smeje v petek, se bo jokal v nedeljo
tel est pris qui croyait prendre kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

telaio m (pl. -ai)

1. ogrodje; okvir:
telaio di finestra okenski okvir
telaio del letto posteljnjak

2. tekstil statve:
telaio a mano, meccanico ročne, mehanične statve
telaio da ricamo okvir za vezenje
telaio per canapa, cotone, lino, lana, seta konopljene, bombažne, lanarske, volnarske, svilarske statve
mettere qcs. sul telaio pren. začeti kaj

3. tehn. nosilno ogrodje

4. avto šasija

5. kolesarski okvir

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi

teló (-ésa) n

1. corpo; fisico:
golo, mišičasto telo corpo nudo, muscoloso
človeško, živalsko telo corpo umano, animale
glava in drugi deli telesa la testa e le altre parti del corpo
telo in duh il corpo e lo spirito
z lastnim telesom zaščititi koga fare a qcn. scudo col proprio corpo
prostitutke prodajajo svoje telo le prostitute vendono il proprio corpo

2. (trup) corpo

3. fiz., astr. corpo; grave:
črno telo corpo nero
plinasta, tekoča, trdna telesa corpi gassosi, liquidi, solidi
nebesna telesa corpi celesti
težnost teles gravità dei corpi
padanje teles caduta dei gravi

4. (določena priprava kot funkcijska celota)
eksplozivno telo ordigno esplosivo
ogrevalno telo radiatore
svetilno telo corpo luminoso

5. organo, ente; corpo:
politična, predstavniška, skupščinska telesa organi politici, rappresentativi, assembleari
posvetovalno telo organo consultivo
volilno telo corpo elettorale
zakonodajno telo organo legislativo

6. mat. solido:
prostornina telesa il volume di un solido
kocka, valj in druga (geometrijska) telesa il cubo, il cilindro e gli altri solidi

7. rel.
Rešnje telo il Santissimo Sacramento; l'eucaristia; (praznik) Corpus Domini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za kaj z dušo in telesom accettare qcs. anima e corpo, senza riserve
anat. maternično telo corpo uterino
jur. zemljiškoknjižno telo corpo catastale