Franja

imeti ga pod kapo frazem
(biti pijan) ▸ fejébe száll az ital, van néhány atmoszféra benne, becsíp
Peli so le še v nočeh, ko so ga imeli pod kapo ali jih je nosila luna. ▸ Már csak azokon az éjszakákon daloltak, amikor a fejükbe szállt az ital vagy, amikor alvajártak.
Ker ga je imel pošteno pod kapo, je preveč pritiskal na plin. ▸ Mivel már volt benne néhány atmoszféra, túlságosan rálépett a gázpedálra.
Bili so glasni, precej so ga imeli že pod kapo. ▸ Hangoskodtak, már eléggé be voltak csípve.
Imel ga je že toliko pod kapo, da se mu je jezik zapletal. ▸ Annyira a fejébe szállt az ital, hogy akadozott a nyelve.

imeti sršene v riti frazem
neformalno (biti nemiren) približek prevedka ▸ izgága, mintha zabszemet dugtak volna a fenekébe

imitor -ārī -ātus sum (gl. aemulus)

1. s posnemanjem predočiti (predočevati), — upodobiti (upodabljati), — prikaz(ov)ati, — narediti, — storiti: faber imitabitur aere capillos H., luctum penicillo (s čopičem) im. Ci.; od tod pesn.: flammas imitans pyropus O. ognju podoben, cornua lunam imitata O. podobni mesecu, ferrum sudibus i. V. nadomestiti, pocula vitea acidis sorbis i. V. iz jerebike (= jerebikovih jagod) pripravljati vinu podobno pijačo, humor potest imitari sudorem Ci. podobna biti, imitantes omnia picae O. oponašajoče srake, difficile est imitari gaudia falsa Tib. kazati; od tod: scribere mimos imitantes turpia O. (igre, ki slikajo sramotno življenje), putre solum imitamur arando V. z oranjem rahljamo zemljo (tako da postane podobna zrahljani).

2. (v ravnanju) posnemati, ponarediti (ponarejati): N., Plin., Eutr. idr. domesticum te habere dixisti exemplum ad imitandum Ci., neque iam deerunt, qui imitari velint Ci.; z obj.: se in re improbissima voluisse M. Antonium imitari Ci., chirographum i. Ci., haec imitemini, per deos immortales Ci., credidi eum, qui orationem bonorum imitaretur, facta quoque imitaturum Ci., opera ardua imitatu Val. Max., i. improbitatem, severitatem, virtutem Ci., i. voltu maestitiam T. hliniti; v nominalnih obl. v pass. pomenu: hoc sunt imitandi H. v tem jih je treba posnemati, imitata (et efficta) simulacra Ci., imitata voluptas O., affectus ficti et imitati Q.

immagine f

1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba

2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi

3. zool. imago, odrasla žuželka

4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva

immanere^* v. intr. (pres. immane)
immanere a qcs. biti čemu imanenten

immariable [ɛ̃marjabl] adjectif

être immariable ne biti goden za ženitev, za možitev

immensément [-semɑ̃] adverbe neizmerno, brezmejno; strašansko

être immensément riche biti neizmerno bogat

imovína property; fortune; possession; belongings pl

vsa moja imovína all my goods and chattels pl
izgubil je vso svojo imovíno he has lost all he had
biti brez imovíne to have no property, to be poorly off, to live from hand to mouth
izgubiti imovíno to lose one's fortune, to be ruined, to be reduced to poverty, ekonomija to fail, to go bankrupt
pognati, zapraviti imovíno to run through one's fortune, to play ducks and drakes with one's money
investirati svojo imovíno to invest one's fortune
zastaviti imovíno (posestvo) to mortgage (one's estate)

impallinata f obstrelitev (s šibrami):
prendersi un'impallinata biti hudo prizadet, razočaran

impari agg.

1. neenak

2. mat. lih, neparen

3. anat. neparen:
organi impari neparni organi

4. ekst. neenak; nedorasel:
lotta impari neenaka borba
essere impari al proprio compito biti nedorasel, ne biti kos nalogi

impedimento m

1. oviranje, branjenje, nasprotovanje

2. ovira, zapreka; nasprotje:
frapporre impedimenti ovirati
essere d'impedimento ovirati, biti v napoto
superare ogni impedimento premagati vse ovire

3. pravo ovira; zadržek

4. pog. motnja

5. pl. voj. hist. pratež

im-pellō (in-pellō) -ere -puli -pulsum

1. udariti —, suniti —, trčiti —, zadeti v ali ob kaj: Lucr., impulsas tentavit pollice chordas O., luctus (eius) maternas impulit auras V., arbores … impulsae concidunt L. na lahno zadeta, če se malo vanje sune, cuspide montem impulit V.; occ.
a) (suvaje) premakniti (premikati), zagnati (zaganjati), pognati (po-ganjati), stres(a)ti, majati, zibati: navem impellere remis V., vectibus C., sagittam nervo imp. O. spustiti, izstreliti, equum imp. Cu. pognati, spodbosti, sues Plin. tja gnati, semen impellit urinam Plin. žene na močo, aequora remis i. V. udarjati, „biti“; tudi: impellite remos V. = veslajte! impulso vomere V. če gre plug čez … ; tako poseb.: ventus impellit arborem H. maje, undas V. biča, tepe, vela H. napne, ratem O. goni, segetes O. ziblje (da valujejo v vetru); pesn.: mugitibus auras i. O. pretresati; metaf.: impellere aliquem quovis sermone H. motiti, in hunc casum imp. aliquem Ci. v to nesrečo pripraviti.
b) udariti, da kaj pade; pahniti, zadnji sunek zadati = podreti, (popolnoma, dokončno) poraziti: Lucan., Sen. tr., hominem clipeo i. Cu. podreti (na tla), vreči ob tla; od tod pren.: praecipitantem (ruentem T.) imp. Ci., praecipitantīs impellere certe est inhumanum Ci. že padajočega še enkrat suniti; prim. labantem animum imp. V., impulsas Vitellii res audietis T. na nič pripravljena, bellum imp. Lucan. skoraj dognati, mores imp. Plin. po zlu dati.
c) (sovražnika) potisniti nazaj, prisiliti k umiku: Lucan., i. aciem L., hostes L., T., aliquem in fugam i. Ci., L.

2. metaf. (koga k čemu) priganjati, nagibati (nagniti), napeljavati, spodbujati, pripeljati —, privesti —, pripraviti do … , k … ; abs.: aliis mortem parentum impellendo … pollicebatur Ci., nullo impellente fallebant Ci. brez tujega (zunanjega) vpliva(nja); z obj.: vidi esse causas permultas, quae istum impellerent Ci., si auctores desiderarentur, Brutos ego impellerem Ci.; tako poseb. pogosto pass. impulsus z abl.: irā impulsus C. iz jeze, hoc consilio atque adeo hac amentia impulsi Ci. na ta … , nullis impulsi inimicitiis alterum in iudicium vocant Ci. ne da bi jih priganjalo, gnalo; k čemu? se izraža z ad: cupiditates ad hoc scelus (facinus) eum impulerunt Ci., eum ad salutem meam voluntas impulit Ci., servum praemiis ad accusandum dominum impulit Ci.; ali z in: haec opinio te in fraudem impulit Ci., me in spem laudis impulit Ci., eum di immortales in eam mentem impulerunt Ci.; pogosto s finalnim stavkom: Ter., tu Gabinium impulisti, ut regem reduceret Ci., ea res me impulit, ut causam reciperem Ci.; redk. z inf.: O., Iust., L., T., (Iuno Aeneam) tot adire labores impulit V., Proetum mulier perfida inpulerit casto Bellerophontae maturare necem H.

imperium -iī, n (imperāre)

1. povelje, ukaz, zapoved, nalog, odredba, predpis: V., Plin. iun., Fl., idr., hoc est insani edictum atque imperium tyranni Ci., eas statuas per vim atque imperium dederunt Ci.; z objektnim gen.: non illi imperia decumarum conquerebantur Ci., imperium accipere L. dobiti, exsequi Ter. izvršiti, abnuere L. odreči pokorščino; pren.: terra non recusat imperium agricolae Ci. mu je pokorna; prim. imperio alicuius parēre L., imperiis patris oboedientem esse Pl.

2. meton. moč, (nad)oblast, prevlada, oblast, gospostvo: regum … in proprios greges, reges in ipsos imperium est Iovis H. gospodujejo nad … , imperi cupido S. oblastiželjnost, vladohlepnost, imperium sui Plin. oblast nad samim seboj, imperium domesticum nullum erit (si servi non oboediunt) Ci., Appius tenebat imperium in suos Ci., i. iudiciorum Ci. nad sodišči, custodiae N. nad ječami, animi imperio, corporis servitio utimur S.; poseb. politična nadoblast: de imperio in Italia certare Ci., si aeternum hoc imperium esse vultis Ci., imperium orbis terrae Ci. nad svetom; occ.
a) vlada, (nad)vladarstvo, vladavina, oblast, gospostvo: N., S. fr., Suet., Lact. idr.. Alexander imperium suscepit Cu., totius Galliae imperio potiri C., ea instituta diuturnitas imperii comprobat Ci., urbem imperio (kot kralj) regere L., sub populi Romani imperium redigere C., sub populi Rom. imperium cadere Ci.
b) (vrhovno) poveljstvo, poveljništvo, zapovedništvo: Plin. iun., Lact., imperium navium legato ademisti Ci., i. maritimum C., N., summum i. C., summa imperii N., L., privato quando imperium dedit senatus? Ci., imperia magistratūsque N. vojaška in civilna dostojanstva (časti), esse cum imperio Ci. imeti neomejeno oblast = biti vrhovni poveljnik (nadpoveljnik).
c) uradna oblast, oblastništvo, (uradno) dostojanstvo, čin, služba: ex Macedonia aliquot praetorio, consulari quidem nemo rediit imperio Ci., Appius Claudius tum erat in summo imperio Ci. je opravljal najvišjo častno službo (kot decemvir), fasces ceteraque insignia huius imperii Ci.

3. meton.
a) uradna oseba — uradnik —, oblastnik —, častnik —, poveljnik (z višjim poveljstvom): Auct. b. Alx., Val. Max., imperia … urbe exeunto Ci., erat plena lictorum et imperiorum provincia C., vacua ab imperiis insula C.
b) področje oblasti, vladavina, država: Carthago huic imperio inminebat Ci., duae urbes huic imperio infestissimae Ci., imperii fines propagare Ci., Thessalonicenses positi in gremio imperii nostri Ci., maius i. sibi quaerere Cu., imperium Oceano terminare V., immensum imperii corpus T., adiectis Britannis imperio H., ruentes imperi (= imperii) res H.; od tod imperium tudi = državljani, podložniki: Plin., Plin. iun.
c) uradno leto, uradna doba, uradno poslovanje, uradovanje: tam diu in imperio suo classem praetor vidit Ci., carcer ille in istius imperio domicilium civium fuit Ci.

impersonale

A) agg.

1. jezik brezoseben, impersonalen:
verbo impersonale brezosebni glagol

2. neoseben; nepristranski:
mantenersi impersonale nei giudizi biti nepristranski pri sodbah

3. neizviren, plitev

B) m jezik brezosebni glagol

impiccio m (pl. -ci)

1. ovira, zapreka; ekst. sitnost, nadloga; zadrega, zagata:
essere d'impiccio biti v napoto
cavarsi d'impiccio rešiti se iz zagate

2. (guaio) težava:
essere negli impicci biti v težavah, v škripcih

implicar [c/qu] zaplesti, zmešati; s seboj prinesti; implicirati

implicar contradicción vsebovati protislovje
eso no implica que s tem ni rečeno, da
estar implicado en biti zapleten v; stopiti v stike s, spečati se s

importance [ɛ̃partɑ̃s] féminin važnost, pomembnost; višina (vsote); obseg (škode); ugled, vpliv; šopirjenje, postavljanje

d'importance pomemben, močnó
sans importance brez važnosti, brez pomena, nepomemben
de la plus haute importance nad vse važen ali pomemben
attacher, mettre de l'importance à quelque chose pripisovati važnost čemu
avoir de l'importance biti važen ali pomemben
se donner des airs d'importance važnega se delati, postavljati se
prendre de l'importance postati važen ali pomemben
rosser quelqu'un d'importance koga pošteno premlatiti

importancia ženski spol važnost, pomembnost, pomen; ugled, obseg

la importancia del pedido obseg naročila
aire de importancia važen izraz (obraza)
de poca importancia nepomemben, nevažen, netehten
de (mucha) importancia (zelo) važen
carecer de importancia biti nevažen, nepomemben
dar importancia (a) pripisovati važnost
darse importancia važnega se delati
es cosa de mi importancia to se le mene tiče, to je moja stvar
no tiene importancia, es sin importancia to ni važno, to je brez pomena

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

imposibilitado nesposoben (za delo), nezmožen

estar imposibilitado hrom biti; v stiski biti