Franja

else² [els] pridevnik
drugi

somebody else nekdo drugi
anybody else kdorkoli drugi
nobody else nihče drugi
everybody else vsak drugi
something else nekaj drugega
anything else še kaj
not anything, nothing else nič drugega
everything else vse drugo
someone else nekdo drugi
anybody else (ali anyone) kdorkoli še
nobody else's nikogar drugega

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

embarras [ɑ̃bara] masculin zapreka, ovira; nadlega; zastoj, zmešnjava; figuré težava, zadrega, stiska

embarras d'argent denarna zadrega, stiska
embarras gastrique želodčne motnje
embarras de la langue jecljanje
embarras de paiement plačilne težkoče
embarras du choix zadrega zaradi prevelike izbire
embarras de voitures prometni zastoj na cesti
faiseur masculin d'embarras bahač, širokoustnež
le voilà dans l'embarras on je v neprijetnem položaju, v škripcih
n'avoir que l'embarras du choix ne vedeti, kako bi se odločili; imeti težko izbiro
être dans l'embarras biti v stiski
faire des embarras, de l'embarras važnega še delati; imeti ali staviti velike zahteve
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
susciter des embarras à quelqu'un komu težave delati ali pripraviti
tirer quelqu'un d'embarras komu iz stiske pomagati

embasicoetās -ae, acc. -ān, m (gr. ἐμβασικοίτης = na posteljo legajoči), dvoumno = cinaedus in kozarec (ali po nekaterih uspavalo): Petr.

embolum -ī, n (gr. ἔμβολον) kovinski ladijski kljun ali nos: Petr.

emborrachar opijaniti; omamiti

emborracharse con (ali de) vino opijaniti se z vinom

embrouiller [ɑ̃bruje] verbe transitif spraviti v nered, zmešati, figuré zmesti, zmešati (koga); (s)komplicirati

s'embrouiller zmesti se, izgubiti nit, familier zatakniti se; postati zamotan ali kompliciran; marine pooblačiti se; populaire opijaniti se
embrouiller une question skomplicirati, zamotati vprašanje
s'embrouiller dans les dates zamešati datume

emergency² [imə́:džənsi] pridevnik
zasilen

emergency brake zavora v sili
emergency call klic za nujno pomoč
emergency door (ali exit) izhod v sili
emergency landing prisilni pristanek (letala)
emergency ration železna rezerva, rezervni obrok

Ēmerita -ae, f (Ἠμερίτα) Emerita, mesto v Luzitaniji, Avgustova vojaška naselbina (zdaj Mérida): Mel., Plin., popolno: Augusta Emerita: Plin. Od tod adj. Ēmeritēnsis -e, iz Emerite ali v Emeriti: conventus Plin.; subst. Ēmeritēnsēs -ium, m Emeričani, preb. mesta Emerite: T.

éminence [eminɑ̃s] féminin vzpetina, višina; grič; eminenca; anatomie izrastek, štrlina; vieilli, figuré izvrstnost

Son Eminence le cardinal njegova eminenca kardinal
l'Eminence grise (histoire) pater Joseph (Richelieujev zaupnik in svetovalec); figuré tajni svetovalec (kake uradne osebnosti ali stranke)

ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)

I.

1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.

2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.

— II. pren.

1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.

2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.

3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.

4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.

ēmissīcius 3 (ēmittere) k odposlancem spadajoč: oculi Pl., ali ocelli Tert. kukajoče.

emō -ere -ēmī -emptum (indoev. kor. em vzeti, jemati; prim. umbr. emantur = lat. emantur, umbr. emps = lat. emptus; prvotni pomen „vzeti“, „jemati“ je ohranjen v lat. zloženkah cōmere, dēmere, prōmere, sūmere, immo in v interj. em [= eme] vzemi; prim.: emere, quod nunc est mercari, antiqui accipiebant pro sumere P. F.)

1. kupiti (kupovati); intr.: emendi et vendendi mercatura Ci., ii, qui emerant C. kupci, neque emundi aut mutandi copia erat S. ni bilo mogoče kupiti; trans.: Varr., O. idr., emere frumentum Ci., C., cum aedīs meas emeret et venderet Ci., emere mancipium, servos, venenum Ci., cum fundum emisset in diem N., aedes emere Iuv. Od kod?: puellam ab eo, aliquem de praeda Pl., mulierem ab sectoribus, aedīs a Sergio, de Papinio turibulum Ci., Tusculanum emisse de libertino homine Ci.; cena, kupčija, denar z abl.: duodeviginti minis emere Pl., agrum suā pecuniā emere T., hoc emisti grandi pecuniā Ci. za drag denar, hoc emerat HS nongentis milibus Ci., magno, parvo emere Ci. drago, poceni, emere compensatione mercium Iust.; ob nedoločeni ceni tudi z gen.: quanti agrum emerat Ter., Ci. po čem, eam domum non minoris, quam emit, redimet Ci. za nič boljšo ceno, pluris emere Ci. dražje; s praep.: per assem et libram emere Suet. = posinoviti; z adv.: male emere Ci. drago, care H., carius Ci., honorem bene vitā V. za ceno; prim. še: Turno tempus erit, magno cum optaverit emptum intactum Pallanta; subst. pt. pf. empta -ae, f sužnja: Pr.; occ. v zakup (najem) vzeti: qui decumas multo pluris voluerit emere Ci.

2. pren. kupiti si, podkupiti, plačati: emere aliquem beneficiis Pl., spem pretio Ter., fidem, iusiurandum emere Ci., emptos plausus excitare Ci. kupljeno ali plačano pohvalo, ploskanje, emptos iudices habere Ci. podkupljene, Oppianicum iudici ad emendas sententias dedisse pecuniam Ci., percussorem in eum emere Cu. morilca najeti, animos militum T., Suet., dilationem belli Iust., z abl.: Sil., pecuniā emptus Ci. podkupljen, nocet empta dolore voluptas H., pulmenta laboribus empta H., duo consules empti pactione provinciarum Ci., teque sibi generum Tethys emat omnibus undis V., dote emi O. dati se podkupiti, immortalitatem morte emere Q.

Opomba: Star. cj. pf. emissim in empsim: Pl.

émoulu, e [emulü] adjectif ostro nabrušen, oster

frais émoulu, frais (ali: fraîche) émoulue novo pečen, -a; ki je pravkar končal kako šolo
il est tout frais émoulu de l'Ecole polytechnique pravkar je končal študij na politehniki
se battre à fer émoulu boriti se z ostrim orožjem

empêchement [ɑ̃pɛšmɑ̃] masculin ovira, zapreka; zadržanost, zadržek

en cas d'absence ou d'empêchement v primeru odsotnosti ali zadržanosti
il n'y a pas d'empêchement ni ovire
mettre un empêchement aux projets de quelqu'un koga ovirati v načrtih

emphasis množina emphases [émfəsis, émfəsi:z] samostalnik
poudarek, izrazitost; zanos

to lay (ali place) emphasis on poudarjati kaj
with all the emphasis zlasti, s posebnim poudarkom

emphyteuma -atis, n (gr. ἐμφύτενμα) dedno zakupno posestvo ali obdelovanje tega: Icti.

empíričen empirique, expérimental

empirično vemo nous savons par expérience (ali expérimentalement, empiriquement), l'expérience nous apprend (que …)

emploi [ɑ̃plwa] masculin raba, uporaba; služba, zaposlitev, službeno mesto, namestitev; commerce (denarna) naložba; vpis (knjigovodstvo); théâtre vloga

en plein emploi polno zaposlen
sans emploi brezposeln, nezaposlen; neuporabljan
emploi abusif zloraba
emploi accessoire postranska zaposlitev
emploi de bureau zaposlitev, služba v pisarni
emploi de la main-d'œuvre zaposlitev delovne sile
emploi saisonnier sezonska zaposlitev ali delo
emploi du temps urnik
emploi vacant nezasedeno, vakantno (službeno, delovno) mesto
demande féminin d'emploi prošnja za namestitev, za službo
domaine masculin d'emploi področje uporabe
double emploi (commerce) dvakrat vpisana vsota
mode masculin d'emploi navodilo za uporabo
offre féminin d'emploi ponudba službe
plein-emploi polna zaposlitev (delovne sile v deželi)
sous-emploi delna zaposlitev razpoložljive delovne sile
sollicitation féminin d'emploi prošnja, prijava za službo
il a l'air de l'emploi vidi se mu, kakšno službo, delo opravlja
avoir, tenir l'emploi de valet (théâtre) igrati vlogo služabnika
avoir un emploi de temps très chargé biti zelo zaposlen
chercher un emploi iskati službo
faire un bon, un mauvais emploi de son temps, de son argent dobro, slabo porabiti svoj čas, svoj denar
faire emploi de capitaux naložiti kapital
cela fait double emploi to ni potrebno, je odveč
prendre un emploi stopiti v službo, zaposliti se

employment [implɔ́imənt] samostalnik
posel, služba, zaposlitev

out of employment brezposeln
to throw out of employment odpustiti iz službe
employment exchange (ali bureau) borza dela
to be in employment biti zaposlen