Franja

prográm programme moški spol

po programu suivant le programme
delovni, študijski program plan moški spol de travail, d'études; (radijski, televizijski) horaire moški spol des émissions, programme
strankin program programme de parti, plate-forme ženski spol
volilni program programme électoral, plate-forme électorale

pro-hibeō -ēre -uī -itum (pro in habēre) aliquem (aliquid) ab aliquā re, aliquem aliquā re, aliquid de aliquā re

1. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: vim hostium ab oppidis C., praedones procul ab insula Ci. ne pustiti (puščati) jih do otoka, ne dovoliti (dovoljevati) jim dostopa na otok, silva Suebos a Cheruscis prohibet C. loči, prohibere aliquem ab alicuius familiaritate Ci., prohibendo a delictis S., lasciviam a vobis prohibetote L. vzdržujte se prešernosti, di prohibeant a nobis impias mentes Cu., prohibere vim de classe Luc. ap. Non., prohibere naves portu C. braniti ladjam v pristanišče, preprečiti (preprečevati) ladjam dostop v pristanišče, hostes finibus C., hostes fonte C. prestreči sovražnikom pot do studenca, aliquem commeatu Ci. ep. presekati (onemogočiti) komu dovoz, prohibenda est ira in puniendo Ci. izogibati (vzdrževati) se jeze.

2. preprečiti (preprečevati), (za)prečiti, onemogočiti (onemogočati), ovreti (ovirati), zadrž(ev)ati, (za)braniti (zabranjevati), ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati): Caesarem C., aedificantes prohibere sunt conati N., loci natura aditum prohibet C., prohibere iniuriam S., motus conatusque alicuius Ci., Alpici transitu prohibere conantur N., exercitum itinere C., hostes rapinis pabulationibusque C., si ab iure gentium sese prohibuerit S. če mu prepreči, da bi se okoristil z mednarodnim pravom; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): ut eos id prohiberet L. da bi jim to preprečil (onemogočil); v pass.: verum lege id prohiberi (sc. plebem) contumeliosum plebi est L.; z dat.: adversariis aditum Auct. b. Afr., obsecro, parentes ne meos mihi prohibeas Pl. da mi ne pridržuješ mojih staršev; z gen.: captae prohibere Poenos aquilae Sil.; večidel z inf.: Pl., Ter., Acc. fr., Pac. fr., S., Hirt. idr., aliquem exire domo Ci., Teutonos intra fines suos ingredi C.; z ACI: Gell. idr., num igitur ignobilitas … sapientem beatum esse prohibebit? Ci., ut eos in senatu esse prohibeant C., monet, ut ignes in castris fieri prohibeat C., ut armari civitatem prohibeant L.; z gerundivom in inf.: se ad prohibenda circumdari opera Aequi parabant L. (nam. ad prohibendum, ne opera circumdarentur), nec prohibendos ex privato redimi L.; s finalnim stavkom: potuisti prohibere, ne fieret Ci., ne lustrum perficerent, mors prohibuit P. Furi L.; s quominus in cj.: se quaestorem vi prohibitum esse, quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., prohibere, quominus in unum coirent L.; s predhodno nikalnico (s quin in cj.): neu quisquam posthac prohibeto adulescentem filium, quin amet et scortum ducat Pl., nec, quin erumperet, prohiberi poterat L.; šele v pozni lat. brez nikalnice: quin erumperet, morte prohibitus T.; occ. (z besedami) preprečiti (preprečevati), (za)braniti (zabranjevati), ne dopustiti (dopuščati), prepoved(ov)ati: Mart. idr., nemo hic prohibet nec vetat Pl., prohibente deo Tib. zoper božjo prepoved, ob prepovedi boga, lex recta imperans prohibensque contraria Ci.; z inf.: tres (sc. cyathos) tangere prohibet H., lex, quae prohibet adulteram sine adultero occidere Q.; vulg.: idcirco prohibuit ei deus de arbore vitae contingere Aug.; v pass. z NCI: affectus movere prohibebatur orator Q. govorniku se je prepovedovalo, govorniku je bilo prepoved(ov)ano; od tod subst. prohibita -ōrum, n prepovedane stvari (reči): prohibitis abstinere Sen. ph.

3. (o)braniti, (o)čuvati, (za)ščititi, ohraniti (ohranjati), rešiti (reševati) koga pred kom, čim, (ob)varovati koga česa, koga pred kom, čim: virginem ab impetu armatorum Ci., rem publicam a periculo Ci., Trinovantibus ab omni iniuriā prohibitis C., tenuiores iniuriā Ci., Campaniam populationibus L., magnum civium numerum calamitate Ci., uxor prohibita servitio L.; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): id te Iuppiter prohibessit (gl. opombo spodaj) Pl., neque me Iuppiter neque dii omnes id prohibebunt, si volent, quin sic faciam, uti constitui Pl.

Opomba: Star. cj. pf. prohibessis (prohibesseis): Enn. fr., Ca., prohibessit: Pl., prohibessint Lex ap. Ci.; sinkop. obl. probet = prohibet, probeat = prohibeat: Lucr.

prohiber [prɔibe] verbe transitif prepovedati

la loi prohibe le commerce des stupéfiants zakon prepoveduje trgovanje z mamili

prometer obljubiti, obetati; zagotavljati, zatrjevati

me prometo mucho de ello od tega si mnogo obetam
yo le prometo que... zagotavljam Vam, da ...
es un muchacho que promete je fant, ki veliko obeta
va mucho de prometer a cumplir obljubiti in obljubo držati je dvoje
prometerse zaročiti se

prometteur, euse [-mɛtœr, öz] adjectif, figuré zelo obetaven

regard masculin, sourire masculin prometteur obetaven pogled, nasmešek
le temps est prometteur obeta se lepo vreme
faire des débuts prometteurs obetavno začeti; masculin, féminin obetavec, -vka; oseba, ki rada daje obljube, ne da bi jih vedno držala

promettre* [prɔmɛtrə] verbe transitif obljubiti, obetati; figuré napoved(ov)ati, dati sklepati (quelque chose na kaj); zagotavljati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); verbe intransitif zbuditi upanja; dobro napredovati (tudi ironično)

se promettre pričakovati, nadejati se (česa), upati (quelque chose na kaj), računati (quelque chose s čim); trdno skleniti; zaročiti se; obljubiti si (kaj) drug drugemu
enfant masculin qui promet otrok, ki mnogo obeta
il m'a promis de venir me voir obljubil mi je, da me bo obiskal
promettre la lune (familier) obljubljati nemogoče stvari
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
promettre le secret obljubiti komu molčečnost glede skrivnosti
il gèle déjà au mois d'octobre! ça promet pour cet hiver! zmrzuje že v oktobru! lepi obeti za letošnjo zimo!
se promettre du plaisir obetati si zabavo

promouvoir* [prɔmuvwar] verbe transitif povišati (v službi), imenovati (quelque chose za kaj); figuré izvesti; poklicati v življenje; pospeševati

il a été promu général de division bil je povišan, imenovan za divizijskega generala
le ministre l'a promu à un haut poste minister ga je povišal na visoko (službeno) mesto, položaj
promouvoir la recherche scientifique pospeševati znanstveno raziskovanje

promovírati passer son doctorat, soutenir sa thèse, être reçu docteur

promovirati koga (za doktorja) recevoir quelqu'un docteur, conférer le grade de docteur à quelqu'un

(*prōmptus), abl. -ū, m (prōmere) le v zvezi in promptu z glag.

1. vidnost, opaznost: in promptu esse Ci. idr. biti očiten, biti viden, biti opazen, biti javen, biti na očeh (pred očmi), biti navzoč, biti na dlani, in promptu ponere (naspr. contegere et abdere) Ci. postaviti na ogled (na videlo, pred oči), razkri(va)ti, in promptu habere S., O. očitno kazati, razkri(va)ti, gerere iram in promptu Pl. jasno (na zunaj) kazati jezo.

2. pripravljenost: in promptu esse biti pripravljen, biti pri roki, biti na razpolago: omnia, quae in promptu erant, diripueret L., ea dicam, quae mihi sunt in promptu Ci., in promptu habere Ci. pripravljeno (pri roki, na razpolago) imeti.

3. lahkost: in promptu esse biti lahko, biti udobno: nec tibi in promptu est quadrupedes regere O.

proníkniti (-em) perf.

1. penetrare, trapelare, filtrare, diffondersi, insinuarsi; gemere (tudi pren.):
njegove ideje so proniknile med ljudi le sue idee si diffusero fra la gente

2. (spoznati s podrobnim razčlenjevanjem) penetrare:
pronikniti v bistvo stvari penetrare nell'intimo delle cose

prononcé, e [prɔnɔ̃se] adjectif izrazit, poudarjen; določen; močno profiliran; masculin, juridique razsodba; odločitev; odredba; razglas

prononcé judiciaire sodni izrek
faire le prononcé d'un jugement razglasiti sodbo
rendre un prononcé izreči sodbo

prononcer [prɔnɔ̃se] verbe transitif izreči, izgovarjati, izgovoriti; odrediti, odločiti; razglasiti (sodbo); položiti (zaobljubo); verbe intransitif, juridique odločiti

se prononcer izgovarjati se; izjaviti se, izraziti se; zbuditi pozornost; vieilli izreči svoje mnenje; odločiti se; jasno povedati
prononcer bien, mal dobro, slabo izgovarjati
ce mot est difficile à prononcer ta beseda je težko izgovorljiva
prononcer la dissolution de l'Assemblée razglasiti razpust (ljudske) skupščine
prononcer une peine, une condamnation, une excommunication izreči kazen, obsodbo, izobčenje
prononcer des vœux (religion) iti v samostan, izreči slovesno zaobljubo
le tribunal n'a pas encore prononcé sodišče še ni izreklo sodbe
le jury s'est prononcé pour la culpabilité avec circonstances atténuantes porotniki so se izrekli za krivdo z olajševalnimi okoliščinami
prononcer un hors de cour, un non-lieu ustaviti (sodni) postopek
prononcer soi-même sa condamnation sam si izreči sodbo

pronostic [prɔnɔstik] masculin napoved; médecine prognoza

jeu masculin des pronostics sur le football nogometne (športne) stave
faire des pronostics napovedovati
se tromper dans ses pronostics zmotiti se v svojih napovedih

pronostiquer [-nɔstike] verbe transitif napovedovati; dati sklepati (quelque chose na kaj)

pronostiquer le résultat des élections napovedovati izid volitev

pronto moški spol prenagljenost

de un pronto hitro, v hipu
por de pronto medtem, tačas
le dió un pronto nenadoma se je odločil
tener (sus) prontos imeti muhaste domisleke, muhast biti

propádati (-am) | propásti (-pádem) imperf., perf.

1. andare, cadere in rovina, rovinarsi; decadere, agonizzare; sciuparsi; s. it. andare a ramengo:
zaradi malomarnosti dragocene listine propadajo manoscritti preziosi vanno in rovina per negligenza
kmetija propada il podere sta andando in rovina

2. deperire, rintristire; ekst. spiantarsi:
propadati zaradi hude bolezni deperire in seguito a grave malattia
zaradi pijače vedno bolj propada si sta rovinando sempre di più a causa del bere

3. pren. andare in fumo, svanire:
upi so propadli drug za drugim le speranze svanirono una dopo l'altra

properus 3, adv. propere (Acc. ap. Non., Pac. ap. Non., Pl., Ter., V. idr.) in properiter (Acc. ap. Non., Pac. ap. Non., Ap., Aus.) (etim. nedognana beseda; domnevno iz *pro + *pero- ali *poro- „prodirajoč, prenagljen“; prim. porta) hiter, hiteč, nagel, uren, (po)spéšen: Ca. ap. Fest., Cat., Val. Fl. idr., ecce venit Telamon properus O., circumstant properi aurigae V., propero agmine subvenit T., egredere propere N., propere sequi S., propere Cumas se recepit L.; z objektnim gen.: Agrippina oblatae occasionis propera T. se hitro oprime priložnosti, naglo izkoristi priložnost, p. vindictae irae, potentiae adipiscendae T.; z dat. commodi: sibi quisque properus T. v naglici vsakdo misli le na svojo rešitev; z inf.: quoquo facinore properus clarescere T. mereč na to, da bi se proslavil.

propice [prɔpis] adjectif ugoden; naklonjen

choisir le moment propice izbrati ugoden trenutek
occasion féminin propice ugodna priložnost
temps masculin propice à la pêche za ribolov ugodno vreme

propinquus (tudi propincus) 3, adv. -ē (iz prope kakor longinquus iz longe)

1. krajevno bližnji, sosednji, soseden, okoliški, okolišen, okolišnji, mejen, meječ (s čim, na koga, na kaj); abs.: arva L., provincia, praedium Ci., propinqui urbis montes N., sol H., exsilium paulo propinquius O., propinquus tumultus N. v bližini, nullus propinquus metus L. (nobena nevarnost =) varnost v bližini, propinque adesse Pl., colles duo propinqui inter se S. dva sosednja (si) griča; z dat.: domus foro propinqua S., loca flumini propinqua S., propinquus cubiculo hortus L.; z abl.: litora Italiā propinqua S. fr.; subst. n. (n. sg. le s praep.): in propinquo esse L. v bližini (blizu) biti, ex propinquo cernere L., cognoscere L. ali instare S. fr. v bližini (blizu), zbliza, od blizu; pl.: oppido propinqua S. mestna okolica, obmestje, per omnia propinqua Amm. po vseh bližnjih krajih.

2. metaf.
a) (po času) bližnji, bližajoč se, skorajšnji: mors, reditus Ci., spes Capuae potiundae L., propinquā vesperā T. ko se je bližal večer.
b) podoben, sličen: Gell. idr., quae propinqua videntur et finitima Ci., (sc. motus) finitimi et propinqui his … animi perturbationibus Ci., propinquiora genere inter se verba Varr.
c) (po rodu) bližnji, v bližnjem sorodstvu, soroden: Suet. idr., cognatio Ci., N., cognationes L., consanguinitate propinquus V. istokrven, krvni sorodnik, tibi genere propinqui S., propinquus principi sanguis T.; pesn.: bella propinqua O. s sorodniki; subst. propinquus -ī, m sorodnik: L., H., Suet. idr., fratre meo atque eodem propinquo suo interfecto S., regis propinqui N., tot propinqui Ci.; propinqua -ae, f sorodnica: virgo Vestalis, huius propinqua Ci., propinquas suas nuptum collocare C., maior aliqua natu propinqua T. (Dial.); occ. propinqui = boljši prijatelji: in longinquos, in propinquos … irruebat Ci.

proportionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif proporcionalen; v razmerju (à z)

représentation féminin proportionnelle féminin proporcionalni volilni sistem