Franja

ígla needle; (bucika) pin

ígla za krpanje darning needle
ígla za kvačkanje crochet needle
ígla za pletenje knitting needle
ígla za klobuk hatpin
ígla za lase hairpin
gramofonska ígla gramophone needle
magnetska ígla magnetic needle
varnostna ígla safety pin
ígli podoben, iglast, kot ígl needlelike
blazinica za ígle pincushion
delo z íglo needlework
naprsna ígla brooch
etui za ígle needle case
ušesce ígle eye of a needle
vbod z íglo pinprick
vdeti íglo to thread a needle
biti, sedeti kot na íglah figurativno to be feeling uncomfortable, to feel uneasy
udarna ígla firing pin

ignorant, e [-rɑ̃, t] adjectif neveden, neizobražen; masculin nevednež, praznoglavec

être très ignorant en histoire zelo slabo poznati zgodovino
être ignorant de quelque chose ne vedeti za kaj, biti neveden (en quelque chose v čem)
faire l'ignorant delati se nevednega

igr|a ženski spol (-e …)

1. otroška: das Spiel, das Kinderspiel; (igranje) das Spielverhalten (tudi živalstvo, zoologija); razvedrilo: das Spiel, -spiel (družabna Gesellschaftsspiel, hazardna Hasardspiel, na igralni deski das Brettspiel, na srečo Glücksspiel, s kartami Kartenspiel, razgibalna Bewegungsspiel, spretnostna Geschicklichkeitsspiel)

2. šport (igra, način igre, tekma) das Spiel, -spiel (defenzivna Defensivspiel, na čas das Zeitspiel, z žogo Ballspiel, kombinirana/kombinacijska Kombinationsspiel, moštvena Mannschaftsspiel)
olimpijske igre Olympische Spiele množina, die Olympiade

3. gledališki tekst: das Bühnenstück, das Schauspiel, das Theaterstück
radijska igra das Hörspiel
televizijska igra das Fernsehspiel
das -spiel (božična Weihnachtsspiel, komorna Kammerspiel, lutkovna Puppenspiel, pasijonska Passionsspiel, pustna Fastnachtsspiel)
poučna igra das Lehrstück
igranje: das Spiel, die Darstellung (ansambelska Ensembledarstellung); igranje na instrumentu: das -spiel (klavirska Klavierspiel)
poletne igre Sommerspiele množina

4. figurativno das -spiel (besedna Wortspiel, mišic Muskelspiel, narave Naturspiel, ljubezenska Liebesspiel)
|
… igre Spiel-
(čas die Spielzeit, konec das Spielende, minuta die Spielminute, način Spielweise, potek der [Spielfluß] Spielfluss, der Spielverlauf, pravila Spielregeln množina, prekinitev der Spielabbruch, die Spielunterbrechung, trajanje die Spieldauer, tretjina das Spieldrittel, začetek der Spielbeginn)
… iger Spiel-, Spiele-
(knjiga das Spielbuch, teorija die Spieltheorie, zbirka die Spielesammlung)
… o/po igri ipd. Spiel-
(poročilo o igri der Spielbericht, potreba po igri der Spieltrieb, tovariš pri igri der Spielgefährte, Spielkamerad, denar za igro das Spielgeld, trata za igro die Spielwiese)
|
igra z ognjem figurativno ein Spiel mit dem Feuer
biti v igri (mit) im Spiel sein (tudi figurativno)
dobiti igro (zmagati) das Spiel gewinnen/machen
izločiti iz igre šport igralca: auf die Strafbank schicken
pokvariti igro das Spiel verderben, figurativno ein Spielverderber sein
predati igro (vdati se) passen
priti v igro ins Spiel kommen
udeležiti se igre mitspielen, am Spiel teilnehmen
začeti z igro anspielen, pri kartah: ausspielen
figurativno igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben
| ➞ → igranje, ➞ → tekma

igráča (-e) f

1. giocattolo, balocco

2. pren. giocattolo:
biti igrača nekoga essere un giocattolo nelle mani di qcn.
ladja je postala igrača valov la nave era caduta in balia delle onde
biti za koga igrača (zelo lahko) essere un gioco da ragazzi

igráča juguete m

trgovina z igračami juguetería f
biti igrača usode ser juguete de la fortuna
to je zame (otroška) igrača es un juego infantil para mí

igrálec -lka (v kaki igri) player; (gledališki) actor, actress; (karte, hazardni) gambler, punter, gamester; (instrumenta) player, performer

igrálec, -lka komik comedian
igrálec, -lka kriketa cricketer
igrálec, -lka šaha chess player
skupina potujočih igrálcev company of strolling players
on je izvrsten igrálec, -lka he is a crack player
biti slab igrálec, -lka šport to be a bad loser
postati igrálec, -lka to go on the stage, to go on the boards

igrati se povratni glagol
1. (za zabavo) ▸ játszikV vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszikVsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

5. (eksperimentirati) ▸ játszikRad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel. Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.

igrati se z usodo frazem
(ravnati preveč lahkomiselno; spraviti v nevarnost) ▸ a sorssal játszik, kihívja maga ellen a sorsot
Politiki so tisti, ki delajo slabo, se igrajo z usodami ljudi. ▸ A politikusok azok, akik csapnivalóan dolgoznak, miközben az emberek sorsával játszanak.
Treba je biti zelo previden, saj je snežna podlaga velikokrat poledenela, tik pod vremensko postajo pa je prepad. Tu se ne gre igrati z usodo, varnost je na prvem mestu. ▸ Nagyon óvatosnak kell lenni, mivel a hó felszíne gyakran lefagy, és közvetlenül a meteorológiai állomás alatt van egy szakadék. Ne hívja ki maga ellen a sorsát, a biztonság az első.
Ljudi je pozval, naj ne hodijo na volišča, če pa že gredo, naj glasujejo proti in s tem vladi sporočijo, da se ne sme igrati z usodo države in prebivalcev. ▸ Arra buzdította az embereket, hogy ne menjenek el szavazni, vagy ha mégis, akkor szavazzanak a kormány ellen, azt üzenve ezzel, hogy nem szabad az ország és az emberek sorsával játszani.

Īlīthy͡ia -ae, f (Εἰλειϑυῖα iz εἰλύω viti se, v porodnih bolečinah biti) Ejlejtíja, boginja porodnic, porodna boginja (= lat. Lucina): H., O.

imágen ženski spol slika, podoba; svetniška podoba ali kip; fotografija

imágen virtual (fiz) navidezna slika
parecer una imágen zelo lep biti
hablar en imágenes govoriti v prispodobah
quedar(se) para vestir imágenes ostati stara devica, ne dobiti moža

imagination [-sjɔ̃] féminin domišljija, fantazija; domiselnost; misel, ideja; domislek, izmišljotina

en, par l'imagination v domišljiji, v mislih
avoir de l'imagination biti domiseln, iznajdljiv
cela passe l'imagination tega si ni moči predstavljati
se repaître d'imaginations (figuré) živeti v oblakih

imbarazzo m

1. težava, ovira

2. nelagodnost, neprijetnost, zmedenost:
essere in imbarazzo biti v zadregi, počutiti se neprijetno

3. zadrega, težava, negotovost:
c'è solo l'imbarazzo della scelta zadrega je samo v preveliki izbiri

imbevere^*

A) v. tr. (pres. imbevo)

1. prepojiti; namočiti, namakati

2. vsrkati, vsrkavati

B) ➞ imbeversi v. rifl. (pres. mi imbevo)

1. napojiti, napajati se; prepojiti se:
imbeversi di umidità prepojiti se z vlago

2. pren. prevzeti, prevzemati, prežeti se:
imbeversi di idee biti prežet z idejami

imbiber [-be] verbe transitif prežeti, prepojiti; impregnirati (de z)

s'imbiber navzeti se, biti prežet z; populaire opijaniti se
s'imbiber de préjugés navzeti se predsodkov

imbriqué, e [-ke] adjectif delno prekrit; povezan

tuiles féminin pluriel imbriquées prekrite strešne opeke
être étroitement imbriqué biti tesno povezan, medsebojno zapleten

imbu, e [ɛ̃bü] adjectif prežet, prepojen; poln

être imbu d'une idée biti čisto prevzet od neke ideje
imbu de préjugés poln predsodkov
imbu de sa valeur domišljav, nadut

imé (-na) n

1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio

2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona

imeníten (-tna -o) adj.

1. pren. (ugleden, premožen) buono; distinto, stimato:
biti iz imenitne hiše essere di buona famiglia

2. eccellente, ottimo; perfetto; elegante:
imenitna misel ottima idea
imenitna obleka abito elegante
knjiga, napisana v imenitnem jeziku un libro scritto in lingua perfetta
prirediti imenitno kosilo offrire, preparare un pranzo eccellente, coi fiocchi

3. (ki prinaša velike gmotne koristi) ottimo, lucroso:
imeniten poklic una professione lucrosa

4. knjiž. (plemiški, gosposki) nobile, signorile

imenován named, called; termed

na kratko imenován called for short
zgoraj imenováni, že imenováni g. X. the said (ali above-named) Mr. X
(že) imenováni zdravnik the said physician
biti imenován za (za vrhovnega poveljnika) to be appointed (Commander-in-Chief) ➞ imenovati

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus