Franja

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

hiteti glagol
1. (pri dejavnosti) ▸ siet, igyekszikVseeno besede pozorno izbira in ne hiti z odgovori. ▸ Szavait mégis alaposan megválogatja, és nem sieti el a válaszadást.
Zavesa je spet padla in na odru so hiteli postavljati novo sceno. ▸ Újra legördült a függöny, és a színpadon sietve állították fel az új díszletet.

2. (o premikanju) ▸ sietPo prvi eksploziji so reševalci hiteli na pomoč. ▸ Az első robbanás után a mentők siettek a segítségükre.
Sopomenke: drobencljati

3. (minevati) ▸ rohanŽivljenje je teklo naprej in niti opazila nisem, kako čas hiti. ▸ Az élet ment tovább, és észre sem vettem az idő rohanását.

hit out neprehodni glagol
tolči (at po)
tolči okoli sebe

hit out! udari!

hláče (hláč) f pl.

1. obl. calzoni, pantaloni:
nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
hlače do kolen calzoni alla zuava
jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
dolge hlače calzoni lunghi
kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
spodnje hlače mutande
hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio

2. teh. tubo a Y

hlačke samostalnik
1. (žensko spodnje perilo) ▸ bugyiOb nakupu izbranega kompleta spodnjega perila vam hlačke podarijo. ▸ A kiválasztott alsóneműkészlet megvásárlásakor a bugyit ajándékba adják.
Povezane iztočnice: spodnje hlačke, vroče hlačke

2. (kratke hlače) ▸ nadrág, alsó, shortZa moške velja omeniti, da se na zmenek ne hodi v kratkih športnih hlačkah in majici brez rokavov. ▸ Férfiak esetében érdemes megjegyezni, hogy nem illik sportshortban és ujjatlan pólóban randevúzni.Sprehaja se po plaži in v tesno oprijetih hlačkah kaže svoje natrenirano telo. ▸ A strandon sétál és feszes fürdőnadrágjában mutogatja kidolgozott testét.
3. (otroško spodnje perilo) ▸ kisnadrág
Ko boste slekli hlačke in plenice, mu s staro plenico obrišite ritko. ▸ Amikor leveszi a kisnadrágját és a pelenkáját, akkor törölje meg a fenekét egy régi pelenkával.
Starši morajo poskrbeti, da otrok, star tri leta, ponoči ne lula več v hlačke. ▸ A szülőknek gondoskodniuk kell róla, hogy a hároméves gyerek már ne pisiljen éjszaka a kisnadrágjába.

hladna vojna stalna zveza
zgodovina (vojno politično stanje) ▸ hidegháború
Po koncu hladne vojne je mednarodna skupnost naredila veliko proti širjenju jedrskega orožja. ▸ A hidegháborút követően a nemzetközi közösség sokat tett a nukleáris fegyverek terjedése ellen.
V obdobju hladne vojne smo bili pogosto tik pred izbruhom jedrske vojne, bilo je veliko lažnih alarmov. ▸ A hidegháború idején gyakran álltunk a nukleáris háború küszöbén, és sok téves riasztás volt.

hlastánje

hlastanje po efektu afán m de notoriedad; efectismo m

hlasta|ti (-m) schnappen (po klobasi nach der Wurst, za zrakom nach Luft); (hlastno jesti/žreti) gierig essen/fressen; figurativno haschen nach, nachjagen

hlastáti hlástniti to grab (po čem something), to fish (for), to bite; to try to catch; to snap (po at); to snatch (at)

hlastáti, hlástniti po ponudbi to snatch at an offer

hlastáti

hlastati po (za) esforzarse por atrapar; fig ambicionar; perseguir con ahinco
hlastati po efektu tratar de producir efecto

hlástniti

hlastniti po čem intentar atrapar a/c

hlepeč [é] (-a, -e)
hlepeč po -gierig, -süchtig
(oblasti machtgierig, slavi ruhmsüchtig, uveljavljanju geltungssüchtig, užitku [genußsüchtig] genusssüchtig)

hlepenj|e [ê] srednji spol (-a …)
hlepenje po die Gier, das Verlangen (nach), -gier
(oblasti Machtgier, dobičku Profitgier, užitku [Genußsucht] Genusssucht)

hlepênje yearning; thirst (po for, after)

njegovo hlepênje po slavi his thirst for glory

hlep|eti [é] (-im) gieren nach, dürsten nach; verlangen nach (hlepim po Xu es verlangt mich nach X)

hlepéti to yearn, to thirst (po for, after); to he hungry for; to long for; to covet (po čem something); to crave, pesniško to desire (something) ardently

hlepéti po maščevanju to thirst for revenge

hlepéti désirer ardemment, convoiter, être avide de, soupirer après, souhaiter vivement

po maščevanju hlepeti être assoiffé (ali altéré) de vengeance