Franja

odor (stlat. odōs) -ōris, m (prim. gr. ὀσ-μή duh, ὄζω [iz *ὄδi̯ω, pf. ὄδ-ωδα] dišim, lat. ol-eō, ol-faciō (s sab. l = d nam. *od-eō, *od-faciō)

1. duh: Pl., V., H., Col., Plin., Cat. idr., odorem trahere naribus Ph., noto nares contingit odore V., omnis odor ad supera fertur Ci.; occ. vonj, smrad, hlap, para: Cat., Sen. tr., Col., Mart., Petr., Suet. idr., violaria spargunt odorem H., odore foeda camera S., o. oris C., intolerabili odoris foeditate Ci., volvitur ater odor tectis V., insolitus o. L., o. culinarum fumantium Sen. ph.

2. metaf. voh(anje) = vnaprejšnje čutenje, slutnja, domneva: Suet., Lact. idr., odore (nadih) aliquo legum recreatus Ci., furta odore aut aliquo vestigio persequi Ci., o. urbanitatis Ci., est non nullus odor dictaturae Ci. ep. nekako po diktaturi diši, šušlja se o diktaturi, qui quodam odore suspicionis Stalenum corruptum esse sensisset Ci. ki je bil to že nekoliko zavohal (zasledil) in sumil, da ..., lucri bonus est odor Iuv.

3. meton.
a) dišava = kadilo, kadivo, dišava, začimba, dišeča voda, mazilo, balzam; nav. pl.: Cat., Sen. ph., Arn. idr., vetus ara multo fumat odore (kolekt.) H., tus et odores H., ture, odoribus incensis Ci., unguenta atque odores Pl., Popaeae corpus differtum odoribus conditur T., liquidi odores H. mazila; atrib.: unguen odor Ap.
b) voh: Corn., Ambr.

odori-fer -fera -ferum (odor in ferre)

1. (= quod odorem fert) duh, vonj razširjajoč, vonljív, (blago)dišeč, dehtív, dehtèč, vonjàv: panacea V., lances Pr., germen Ven., flores Sil., sanctae religionis Ambr., Cethura, quae odorifera significatur Ambr., herbae Cass.

2. (= quod odores fert) dišave ali kadila rodeč, prinašajoč, izdelujoč: insula, Arabia Plin., gens O. (o Perzijcih).

odōrō -āre -āvī -ātum (odor)

1. z dišavo napolniti (napolnjevati), odišaviti (odišavljati): aëra fumis O., mella Col.

2. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: odorata et senti quam suave est Aug., quod naribus potius audiret, odoraret oculis, auribus cerneret Lact., nares habent et non odorabunt Vulg., libationem Vulg., o. canales Tert. — Od tod pt. pf. odōrātus 3
a) odišavljen, nadišavljen: odorati capilli H.
b) (blago)dišeč, vonjív, vonljív, vonjàv, dehtív, dehtèč: Plin. iun., Tib., Cl. idr., o. herbae O., cedrus V., odorati imbres Sen. rh., cupressorum odoratius lignum Ap., flores odoratissimi, liquor odoratior Plin., unguenta odoratissima Aug.; meton.: o. Indi Sil. ali Armenii Tib. (v njihovih deželah namreč rastejo dišave).

odōror -ārī -ātus sum

1. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: Plin., odorem suavitatis Vulg., sacrificium Vulg.; abs.: nec comedunt nec odorantur Vulg.; proiectum cibum H., hominem Col., pallam Pl.

2. metaf.
a) izvohati, zavohati, vohaje izslediti, zaslediti (zasledovati), (za)čutiti, zazna(va)ti: Amm. idr., pecuniam Ci., quid futurum sit Ci. ep., odorabantur omnia et pervestigabant (podoba, posneta po psu, ki voha) Ci., tu velim ex Fabio odorēre Ci. ep. da izprašaš Fabija, o. procul bellum Vulg.; zaničlj. = stremeti za čim, po čem: quos odorari hunc decemviratum suspicamini Ci. da se jim cedijo sline po tem decemviratu.
b) le malo o(b)voha(va)ti, (po)vohati kaj = le površno se seznaniti s čim: odoratus philosophiam T. (Dial.), o. veritatem leniter Lact.

odpomôči remédier, porter reméde à

odpomoči komu secourir quelqu'un, venir en aide à quelqu'un
odpomoči težavam remédier au mal, vaincre (ali éliminer) le mal
temu se ne da odpomoči on ne peut y remédier, il n'y a pas de reméde à cela; (o zdravilu) faire du bien (à quelqu'un), avoir un effet, faire de l'effet, soulager

odporniško gibanje stalna zveza
(o uporu proti okupatorju) ▸ ellenállási mozgalom, ellenállás
Med 2. svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. ▸ A 2. világháború alatt a lengyel ellenállási mozgalom tagja volt.

odpoved² [ô] ženski spol (-i …)

1. čemu: der Verzicht (auf) (tudi pravo); delna: Teilverzicht (dediščini Erbverzicht, jedrskemu orožju Kernwaffenverzicht, nasilju Gewaltverzicht, porabi Konsumverzicht, pravnim sredstvom Rechtsmittelverzicht, tožbi Klageverzicht)
odpoved nasilju der Gewaltverzicht
(pogodba o odpovedi nasilju das Gewaltverzichtsabkommen)
odpoved prestolu der Thronverzicht, die Abdankung

2. (opustitev) die Aufgabe; figurativno die Absage (an)

3. (odrekanje) die Entsagung
poln odpovedi entsagungsreich, entsagungsvoll

odpust moški spol (-a …)

1. iz službe, delovnega razmerja, zapora: die Entlassung (iz službe Dienstentlassung, iz zapora Haftentlassung); zapornika: die Freilassung
pogojni odpust zapornika: bedingte Freilassung
pregled pred odpustom die Entlassungsuntersuchung
sporočilo o odpustu das Entlassungsschreiben

2. der [Erlaß] Erlass, die Erlassung, der [Nachlaß] Nachlass (dolga [Schuldnachlaß] Schuldnachlass)

odrédba (-e) f ordine, ordinanza, disposizione; disposto; decreto; norma:
odredba o obveznem cepljenju ordinanza di vaccinazione (obbligatoria)
zakonska odredba disposto di legge
ministrske odredbe le disposizioni ministeriali

odrešenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erlösung, das Heil
delo odrešenja das Erlösungswerk
ura odrešenja die Erlösungsstunde
nauk o odrešenju die Heilslehre

odrezati jajca komu frazem
neformalno, grobo (o grožnji) ▸ kiherél valakit
“Če me bo mož kdaj varal, mu bom odrezala jajca,” je rekla. ▸ „Ha megcsal a férjem, kiherélem” – mondta.

odstop¹ [ò] moški spol (-a …) sodnika, politika: der Rücktritt; die Amtsniederlegung; s prestola: die Abdankung
ponuditi odstop sein Amt zur Verfügung stellen
namen odstopa die Rücktrittsabsicht
grožnja z odstopom die Rücktrittsdrohung
izjava o odstopu die Rücktrittserklärung
zahteva po odstopu die Rücktrittsforderung

odtléj since; from then on; since that time, since then

vse odtléj, ves čas odtléj ever since
odtléj ne več never since
odtléj nisem nič slišal o njem I haven't heard of him since

odtŕgati (vejo, kos nečesa) détacher ; (veter) emporter ; (s silo) arracher ; (cvetje, sadeže) cueillir ; figurativno éloigner (quelqu'un de quelque chose)

odtrgati ček étacher un chéque
odtrgalo mu je roko il a eu un bras arraché
odtrgati pogled, pozornost od česa détacher le regard, son attention de quelque chose
odtrgati si od ust prendre (ali épargner) sur sa bouche
odtrgati se se détacher, se séparer; s'arracher; (gumbi) sauter; (o ladji) rompre les amarres; (oddaljiti se) s'éloigner
odtrgati se z verige se détacher d'une chaine, briser sa chaîne
nisem se mogel odtrgati od knjige je n'ai pas pu me détacher du livre
nisem se mogel odtrgati od njihove družbe je n'ai pas pu m'arracher à leur compagnie
odtrgati se od mas perdre le contact avec les masses

odtŕgati arrancar; destacar ; (sadeže, cvetlice) coger

odtrgati se desprenderse, soltarse, separarse (od de); (o ladji) romper las amarras
odtrgati si od ust (fig) quitárselo de la boca

odvzem [è] moški spol (-a …) vzorcev, krvi: die Entnahme; iz rok: die Wegnahme, die Abnahme; uradni - vozniškega dovoljenja, licence, toplote: der Entzug ( Lizenzentzug, Wärmeentzug); državljanstva ipd.: die Aberkennung; premoženja, koristi: der Verfall (izrek o odvzemu die Verfallerklärung)

Odyssēa -ae, f

1. Odiséja (gr. Ὀδύσσεια) Homerjeva pesnitev o Odisejevih dogodivščinah na poti na rodno Itako: O., Aus.; tudi lat. prevod te pesnitve (prevedel jo je Livij Andronik): Ci., Gell. — Mlajša soobl. Odyssīa -ae, f: Varr., Sen. ph., Petr.

2. rt na jugovzhodni Siciliji blizu Pahina: esse naves in portu Odysseae Ci.

odzvánjati (-am) | odzvoníti (-ím) imperf., perf.

1. rispondere al suono delle campane; suonare (campana)

2. (udarjati) suonare, battere l'ora

3. pren. echeggiare, risuonare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odzvoniti komu, čemu essere finita per uno
vsakomur enkrat odzvoni prima o poi ognuno deve morire

odzváti se odzívati se to respond

odzváti se, odzívati se klicu (prošnji, vabilu) to respond to a call (a request, an invitation); (o odmevu) to resound, to echo, to re-echo

Oebalus -ī, m (Οἴβαλος) Ójbal, Tindarejev oče, Helenin ded, kralj v Sparti: Hyg. — Od tod

1. patron. Oebalidēs -ae, m Ojbalíd, Ojbalov sin ali potomec: Val. Fl. (o Poluksu), puer O. = Hyacintus, Oebalidae O. = Castor et Pollux; Oebalis -idis, f Ojbálida = Ojbalova vnukinja: nympha O. = Helena; ker so Sabinci baje izhajali iz Sparte, tudi = Sabínka, sabínska: matres O.

2. adj. Oebalius 3
a) Ójbalov, ójbalski, špártski (spártski), špartánski (spartánski): vulnus O. rana Ojbalida Hiakinta, paelex (= Helena) O., arx (= Tarentum) V.
b) sabínski: Titus (Tatius) O.; subst. Oebalia -ae, f (sc. civitas, Οἰβαλία sc. πόλις) Ojbálija = Tarent, ki so ga osvojili Spartanci pod Falantom: Cl.