Franja

procès [prɔsɛ] masculin pravda, proces, postopek proti; pravni spor; tožba; pravdni akti; médecine potek, tok bolezni

sans (autre) forme de procès kratko; brez pomisleka, takoj
procès civil civilna pravda
procès criminel, pénal kazenski postopek
procès en divorce ločitvena tožba
procès en recherche de paternité proces za ugotovitev očetovstva
procès simulacre (politique) uprizorjen proces
droit masculin de procès pravdna pristojbina
accommoder, arranger un procès poravnati (pravni) spor
avoir, conduire, poursuivre un procès imeti, voditi pravdo
entamer, entreprendre, intenter un procès začeti pravdo
faire un procès à quelqu'un pravdati se s kom
faire le procès à quelqu'un tožiti koga
gagner son procès (figuré) imeti uspeh
perdre son procès (figuré) ne uspeti, spodleteti
mettre les parties hors de cour et de procès ustaviti sodni postopek (pravdo)
réveiller un procès zopet začeti, oživiti proces
un mauvais arrangement vaut mieux qu'un bon, que le meilleur procès slaba poravnava je več vredna kot dobra, kot najboljša pravda

procesión ženski spol procesija, sprevod; izhajanje, nastanek

la procesión le va por dentro (fig) razjeda ga skrita žalost

processionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif procesijski; slovesen

croix processionnelle križ v procesiji

prōcēssus -ūs, m (prōcēdere)

1.
a) pomikanje naprej, napredovanje, prodiranje naprej, naskok, naval, napad: rapidus turmarum Amm.
b) napredovanje = tek, tok: amnis Sen. ph.
c) occ. izstopanje, štrlenje, izboklina, štrlina, vzmoljava, molečica kakega telesnega dela, meton. pomol, štrlina, izbočina, izboklina, vzboklina, molečina, nastavek, podaljšek, izrastek: Cels.

2. klas. le metaf.
a) napredovanje, napredek, razvoj (naspr. recessus): gradus et quasi processus dicendi Ci. postopno napredovanje, sin in processu coepit crudescere morbus V.
b) o času = napredovanje, tek: temporis Amm., Cod. Th., Arn., temporum Lact., Porph., aetatis Lact., ternis dierum ac noctium processibus Prud.

3. occ. ugoden (dober) napredek, rast, uspeh, sreča: Auct. b. Alx., Sen. ph., Iuv. idr., tantos processūs efficiebat, ut … Ci., fortuna tua processūs habeat O., se in Graecis litteris magnum processum habere et in Latinis nonnullum Ateius Praetextatus ap. Suet.

4. slovesni prihod konzula ob nastopu službe: Dig.

procès-verbal [-vɛrbal] masculin zapisnik, protokol; sejni zapisnik; poročilo o seji

dresser, établir un procès-verbal sestaviti, napraviti zapisnik
dresser procès-verbal, rédiger, tenir le procès-verbal voditi, pisati zapisnik
faire mention au procès-verbal de quelque chose, inscrire au procès-verbal omeniti, zabeležiti kaj v zapisniku
rédacteur masculin du procès-verbal zapisnikar
rédaction féminin, rectification féminin du procès-verbal sestavitev, popravek zapisnika

prochain, e [prɔšɛ̃, ɛn] adjectif bližnji, prihodnji; masculin bližnjik, sočlovek

la prochaine fois prihodnjič
la semaine prochaine prihodnji teden
à la prochaine occasion pri prvi priložnosti
fin prochain zadnji dan prihodnjega meseca
par le prochain courrier s prihodnjo pošto

proche [prɔš] adjectif bližnji; adverbe blizu, v bližini

masculin pluriel: les proches sorodniki
ici proche tu v bližini
proche parent bližnji sorodnik
le Proche-Orient Bližnji Vzhod
le proche avenir bližnja bodočnost
être proche de la victoire biti blizu zmagi
la nuit est proche bliža se noč

prōcīnctus¹ -ūs, m (prōcingere)

1. „opasanost“, „opasanje“ = pripravljenost na boj; le v zvezah
a) in procinctu v bojni opravi, pripravljen na boj, pod orožjem: Plin. idr., neque in procinctu et castris habiti T. tj. v vaji z orožjem, carmina in procinctu facta O., testamentum in procinctu facere Ci., Gell., G., Inst. delati oporoko na bojnem polju pred bojem (jur. t.t. o vojakih, ki so pred bojem svojim bojnim sotovarišem zaupali svojo oporoko).
b) ad procinctum v boj (bitko): tendere ad procinctum Plin.
c) pren.: severitatem abditam, clementiam in procinctu habeo Sen. ph. imam pripravljeno, nisi in procinctu paratamque ad omnes casus habuerit eloquentiam Q. pripravljeno na odgovor, oratorem armatum semper ac velut in procinctu stantem Q., militem Christi in procinctu semper belli positum Cassian.

2.
a) vojaški podvig, vojaško udejstvovanje, vojni čin: Lentiensibus, Alamannicis pagis, indictum est bellum collimitia saepe Romana latius irrumpentibus. Ad quem procinctum imperator egressus in Raetias camposque venit Caninos Amm., Galliarum tractus et situm ostendere puto nunc tempestivum, ne inter procinctus ardentes proeliorumque varios casus ignota quibusdam expediens imitari videar Amm.
b) bitka, boj, spopad: reparare (sc. munimenta tria) pro tempore cogitabat et ilico sunt instaurata procinctu paulisper omisso Amm., hoc modo post procinctus ancipites rei publicae sex provinciae sunt quaesitae Amm., in procinctu versari Dig.

prō-cingō -ere (—) -cīnctus (pro) opas(ov)ati, opremiti (opremljati); le pt. pf. prōcīnctus 3 v bojni opravi, pripravljen na boj, pod orožjem: cum procinctae classes erant Gell., [item religio est] classem procinctam extra pomerium, id est exercitum armatum, videre Gell., classico excitante in pugnam legiones procinctae celeri gradu venerunt Amm., testamentum procinctum (= in procinctu factum; gl. prōcīnctus -ūs) Inst., procinctus est enim expeditus et armatus exercitus G., cuius auspicio classe procincta opima spolia capiuntur, Iovi Feretrio darier oporteat Lex ap. Fest., procincta class[is dicebatur exercitus ad] proelium instructus et par[atus, quem Diali flamini vi]dere non licet Fest.

prō-cūdō -ere -cūdī -cūsum (prō in cūdere)

1. (s)kovati: Lucr., aes Iust., dentem vomeris obtusi V. (na)ostriti; prolept.: ira procudit enses H.; pren. na dan spraviti (spravljati), ustvariti (ustvarjati), (po)roditi, vzbuditi (vzbujati): prolem propagando Lucr., ignem ignes procudunt Lucr.

2. klas. le metaf.
a) (o)likati, vzgojiti (vzgajati), (iz)oblikovati, omikati, izobraziti (izobraževati), kultivirati: linguam Ci., ora, ingenium Amm.
b) narediti (delati), pripraviti (pripravljati), povzročiti (povzročati), (za)snovati: dolos Pl. kovati (snovati) spletke, voluptatem Lucr.
c) raztezati = prebi(ja)ti, preživati (preživljati): legendo et scribendo vitam Varr.

procurar skrbeti za, preskrbeti; upravljati, voditi; pospeševati; skušati, prizadevati si, truditi se

procura conseguirlo prizadeva si to doseči
procurar sólo para sí le na svojo korist misliti
procurar por alg. zavzeti se za koga

pròč

je že proč le voilà parti
proč od tod! va-t'en d'ici!, ôtez-vous de là!, (en) arrière!, au large!
proč! va-t'en!
roke proč! n'y touche(z) pas!, familiarno bas les pattes!
proč s tem! enlève (ali enlevez) cela!, fais (ali faites) disparaître cela!, enlève-moi (ali enlevez-moi) ça!
z njim je proč c'en est fait de lui, il est fini, c'est un homme fini
ura je pet proč il est cinq heures passées
vse je proč tout est passé (ali fini, perdu)

pròč adv.

1. via; in disparte da; distante:
proč odtod via di qui
stopiti proč mettersi in disparte
mesto je dve uri proč la città dista due ore

2.
spraviti proč levare (via)
vreči proč buttare, gettare via
odstraniti proč levar via
odnesti, odnašati proč portar via

3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
proč z izdajalci! abbasso i traditori!

4. biti proč passare, finire:
ura je tri proč sono le tre passate
proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà

5.
biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
noga je proč la gamba è perduta
posoda je proč il vasellame è andato distrutto
z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
biti dolgo proč esser via, assente a lungo
držati se proč od tenersi lontano da
roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
proč vržen denar denaro buttato via

prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema

production [-düksjɔ̃] féminin proizvajanje, produkcija, pridelovanje, pridobivanje; pridelek, donos; tvorba; juridique predložitev; proizvod, produkt; ustvaritev filma, film

production agricole poljedelstvo
production animale živinoreja
production aurifère pridobivanje zlata
production automobile proizvodnja avtomobilov
production à la chaîne proizvodnja na tekočem traku
production charbonnière, houillère pridobivanje premoga
production d'un document devant le tribunal predložitev listine sodišču
production énergétique proizvajanje energije
production excédentaire presežek v proizvodnji
une production franco-italienne francosko-italijanski film
production en grand, en série masovna, serijska proizvodnja
production industrielle, journalière, annuelle, mondiale industrijska, dnevna, letna, svetovna proizvodnja
production première pridobivanje surovin
production en surplus hiperprodukcija
augmentation féminin, baisse féminin de la production porast, padec proizvodnje
cadence féminin de production tempo proizvodnje
capacité de production zmogljivost proizvodnje
coût masculin, frais masculin pluriel de production proizvodni stroški
excédent masculin de production presežek v proizvodnji
indice masculin de la production indeks proizvodnje
perte féminin, restriction féminin de production izpad, omejitev proizvodnje
prix masculin de production proizvodna cena
restreindre la production omejiti proizvodnjo

professeur [prɔfɛsœr] masculin (vseučiliški, srednješolski) profesor

professeur sans chaire, (professeur) chargé masculin de cours izredni profesor
professeur de Faculté, d'Université vseučiliški profesor
professeur de français, de chant, de sport, de ski učitelj (profesor) francoščine, petja, športni, smučarski učitelj
professeur libre privatni učitelj
professeur de lycée, de collège gimnazijski profesor
professeur titulaire (univerzitetni) redni profesor
sa femme est - de lycée njegova žena je profesor(ica) na srednji šoli
le professeur Marie X. profesor(ica) Marija X.

professionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif poklicen, stanovski, strokoven; profesionalen; masculin strokovnjak, strokovni (kvalificirani) delavec; profesionalen športnik (igralec, voznik); féminin, familier prostitutka

écrivain masculin professionnel poklicni pisatelj
école féminin professionnelle strokovna šola
enseignement masculin professionnel strokovno šolstvo
cyclisme masculin professionnel profesionalno kolesarstvo
formation féminin, orientation féminin professionnelle strokovno izobraževauje, poklicno usmerjanje
secret masculin professionnel poklicna, uradna tajnost
passer pro (professionnel) (populaire, sport) postati profesionalec

professoral, e, aux [prɔfɛsɔral, ro] adjectif profesorski; šolniški

le corps professoral skupnost, celokupnost profesorjev
prendre un ton professoral privzeti šolniški ton

professorat [-ra] masculin profesorski poklic; profesorstvo; profesura (na visoki šoli)

choisir le professorat comme métier izbrati si profesorski poklic

profondità f

1. globina (tudi pren.)

2. pl. globine (tudi pren.):
le profondità dell'animo umano globine človeške duše

3. foto
profondità di fuoco fokusna globina