Franja

štéti contar ; (prebivalstvo) hacer el censo (de población) ; (volilne glasove) escrutar, hacer el escrutinio; contar los votos

šteti 20 let tener (ali contar) veinte años de edad
to ne šteje eso no cuenta
ne zna do tri šteti fam es un zoquete
njegovi dnevi so šteti sus días están contados; ya no vivirá mucho
šteti na prste contar con los dedos
šteti si kaj v čast considerar (como) un honor; tener a mucha honra a/c
šteti koga med svoje prijatelje contar a alg entre sus amigos
preden si mogel šteti do tri en un santiamén; en un abrir y cerrar de ojos

štímati (-am)

A) imperf. pog. preparare:
tu nekaj ne štima qui qcs. non quadra

B) štímati se (-am se) imperf. refl. pog.

1. vivere, campare:
kako se kaj štimate? come va?

2. (skrbno se oblačiti) agghindarsi, azzimarsi

štórija (-e) f

1. storia, racconto:
detektivska, pustolovska štorija racconto poliziesco, di avventure

2. (izmišljotina) frottola, fandonia; (časnikarska) bufala

3. (afera) affaire

4. fatto, avvenimento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to je pa dolga štorija questa è una lunga storia
kaj bi govoril, to je že stara štorija lasciamo perdere, è acqua passata

štós (-a) m žarg. (šala, potegavščina) scherzo, tiro:
kaj narediti za štos fare qcs. per scherzo

štȕknuti -nēm
1. izginiti, izgubiti se: on štuknu u gomilu; kad sam im se približio, oni nekud štukoše
2. pohiteti: ona se obuče i štukne na čist vazduh
3. dobiti neke (zdravstvene) motnje: meni je nešto štuknulo; zglob je ušinut, ako mu se vezice jako nategnu, kao npr. kad štukne noga sklep je zvit, če se mu vezi močno nategnejo, kot kadar je kaj narobe v nogi
4. štuknuti pameću ponoreti, zblazneti: nije ona štuknula pameću

švèrc (švêrca) m pog. (tihotapstvo) contrabbando:
šverc z mamili contrabbando di droghe
kaj kupiti na šverc comprare qcs. di contrabbando, di nascosto, illegalmente

ta [ta] adjectif tvoja; (interjection)

ta, ta, ta! ah, kaj!

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

tab [tæb] samostalnik
zanka, jezik (pri čevlju); okovica na vezalkah za čevlje; vložek, kos blaga (pri srajci, obleki); naušnik (pri kapi); tablica, etiketa
vojska znak na ovratniku štabnega častnika
sleng štabni častnik
ameriško, pogovorno račun, konto, kontrola

to keep (a) tab on s.th. voditi računa o čem, ne izgubiti iz vida česa, kontrolirati kaj
to pick up the tab plačati račun

tābe-faciō -ere -factus (tābēs in facere) (s)topiti, raztopiti (raztapljati), narediti (povzročiti, storiti), da kaj (iz)gine: Aug., vidit cadaver Holofernis in suo sanguine tabefactum (= segnito) iacēre super terram Vulg.; metaf.: et tabefac audaciam virtutis eorum Vulg.

tabla ženski spol miza, mizna plošča; deska, tabla; tabela, register, seznam; slika; poštevanka; greda

tabla de dibujo risalna deska
tabla de lavar pralnik
tabla de multiplicar poštevanka
tabla de materias stvarno kazalo
hacer tabla rasa (de) ne gledati na kaj, ne se spotikati nad čem
ser de tabla biti običajen
a la tabla del mundo vpričo vseh, javno
a raja tabla z vsemi močmi
tablas pl šahovnica
las tablas (fig) gledališki oder
las tablas de la ley Mojzesove postave
tablas logarítmicas logaritmične tabele
quedar tablas ostati pat (pri šahu)
salir a las tablas nastopiti na gledališkem odru

tabler [table] verbe intransitif

tabler sur quelque chose računati s čim, zanašati se na kaj
tabler sur la chance zanašati se na srečo

taboo [təbú:]

1. samostalnik
tabu; posvečena, sveta, prepovedana stvar ali oseba; prepoved; nedotakljivost; prekletstvo (v Polineziji)

to put s.th. under taboo proglasiti kaj za tabu

2. pridevnik
svet, posvečen; nedotakljiv, prepovedan, tabu; zloglasen; izključen, izobčen

3. prehodni glagol
proglasiti za tabu, prepovedati; prekleti; izobčiti, izključiti

such talk is tabooed in good society takšno govorjenje ni dopuščeno v dobri družbi

taceō -ēre -uī -itum (prim. umbr. taçez, tases = tacitus, tasetur = taciti, got. þahan molčati in stvnem. dagēn molčati)

I. intr.

1. molčati = ne govoriti (naspr. loqui, dicere, fari): quin taces? Ter., etiam taces? sileteque et tacete Pl., non tacente me Ci., ita nobis tacentibus Ci., tacendo loqui videbantur Ci., cum tacent, clamant Ci., tacere de hominum memoriā Ci.; pass. impers.: tacitum est Ter., taceri si vis Ter., nec de virtute Galliae taceri potest Ci.

2. pesn. metaf. = silere molčati = tih biti, miren biti, mirovati, ne oglasiti (oglašati) se: canis ipse tacet Tib., vere prius volucres taceant, aestate cicadae O., tacet omnis ager V., cum tacet nox Cat., ne diu taceat procax iocatio Cat., plectra dolore tacent O., oculi tacuere tui O., blanditiae taceant O., tacere (v novejših izdajah iacere) indolem Romanam L. se ne kaže več, L., loca tacentia V. ali loci tacentes T. tihi kraji, tacens ventus Sen. tr., Ister Mart. tih, zamrzel, aqua Pr., essedum Mart. brezšumen. —

II. trans. zamolčati (zamolčevati), molčati o čem: quod adhuc semper tacui et tacendum putavi Ci., quae vera audivi, taceo et contineo Ter., ut alios taceam O. da o drugih molčim, commissa tacere H., Narcissum V., tacebimus, quid prosit Plin.; pass. pesn.: aureus in medio Marte tacetur Amor O., dicenda tacenda loqui H. = gr. ῥητὰ καὶ ἄῤῥητα kar je treba povedati in kar zamolčati, „povedno in zamolčno“, gravis est culpa tacenda loqui O., vir Celtiberis non tacende gentibus Mart., quoquo pacto tacito est opus Ter. je treba zamolčati, tacere nequeo misera, quod tacito usus est Pl. kar je treba zamolčati, o čemer je treba molčati, (sc. murra) nullo tacebitur aevo H. — Od tod adj. pt. pf. tacitus 3

I. pass.

1. tisti, o katerem se molči (ne govori), zamolčan, negovorjen, neizrečen, neomenjen: tacitum erit Pl. zamolčalo se bo, aliquid tacitum relinquere ali tenere Ci. ali continere L. puščati kaj neizrečeno = kaj zamolč(ev)ati, varovati (skrivati, čuvati) kaj kot skrivnost (tajnost), tacitum pati aliquid L. molče prenašati kaj; toda: non patientibus tacitum tribunis, quod … L. niso molčali o tem, da … ; tako tudi: non feres tacitum Ci. ne boš dosegel tega, da bi (jaz) molčal = ne bom molčal, ut tacitum feras, quod celari vis L. da o tem molčim, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. niti tega baje ni dosegel, da bi Turn o tem molčal, suspendam potius me, quam tacita haec tu auferas Pl. ne da bi (jaz) o tem govoril, tacito usus est Pl. molčati je treba.

2. metaf.
a) brez besedovanja (govorjenja), molče sprejet (dan, izražen, izkazan, izkazovan, prenašan, prenesen idr.): assensiones nec tacitae nec occultae Ci., exceptio Ci., indutiae L. molče sklenjeno, ne dogovorjeno, consensus Iust., fideicommissum Q.
b) na tihem (skrivaj) vršeč se (potekajoč), tih, skriven, tajen, skrivnosten, neopažen, neopazen: nec tuas tacitas cogitationes extimescit Ci., ut tacitum iudicium ante comitia fieret Ci., existimatio, sensus Ci., offensiones Vell., tacitae magis timendae sunt inimicitiae quam apertae Ci., tacitis ambagibus L., tacito signo L.; pesn.: ira, pudor O., affectu tacito laetaris O., tacito mando mea verba libello O., tacitum vivit sub pectore volnus V.; predik.: sperasti tacitus meā decedere terrā? V. neopažen, skrivaj; subst. tacitum -ī, n skrivnost, tajnost, tajna: vulgator taciti O. —

II. act.

1. molčeč, tih (naspr. loquax): mulieres Pl., concilium L., me tacito Ci. če molčim = ne da bi govoril, quod tacitus tu mihi assentiare Ci., patria quodam modo tacita loquitur Ci., quorum voluntatem tacitorum perspicis Ci., tacitum impellat H. v misli zatopljenega, pro sollicitis non tacitus reis H., tantam mansuetudinem tacitus praeterire nullo modo possum Ci., contumeliam tacitus tulit L., tacitus alicui os (čelo) meum praebebo Ci., aiebam tacitus H. na tihem, sam pri sebi, totum pererrat luminibus tacitis V. srepo.

2. metaf. brez hrupa, miren, tih: fistula H., aqua O., nox O., vox O., šepetajoč, fulmen Lucr., domus Mart., aër Mart., preces Ap., exspectatio Ci., habuit provinciam tacitam et quietam Ci., per tacitum nemus ire V.; prolept.: sustinuit tacitas conscius amnis aquas O. reka se je ustavila in utihnila; subst. tacitum -ī, n tišina, tihota: surgens per tacitum (brez šumenja) Ganges V., trahitur Gangesque Padusque per tacitum mundi Lucan. skozi podzem(elj)ske jame, fusae per tacitum lacrimae Sil., somnus per tacitum allapsus Sil. — Adv. tacitē molče, tiho, potiho, (po)tihoma, natiho(ma), na tihem, skrivaj, na skrivnem, skrivoma: tacite auscultare Pl., praetereuntem execrari L., aliquid tacite habere L. zamolč(ev)ati, aliquid non tacite ferre L., hi vos … tacite (na tihem; v novejših izdajah taciti) rogant Ci., tacite perire Ci., occīdī Iust., tacite labens annus O.; poznolat. adv. abl. tacitō na tihem, na skrivnem, (na) skrivaj: Elissa fugam tacito molitur Iust.

taedet -ēre, taeduit, taesum est (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; sodobna etim. stroka je vse razlage (sor. z lit. tingùs len, tingéti, lat. taeter, gr. σικχός mrzek, izbirčen, σικχαίνω mrzi me) postavila pod vprašaj)

1. impers. z inf. gnusiti se, presedati komu kaj: taedet eadem audire Ter., taedet pelagi perferre laborem V., Dido mortem orat, taedet caeli convexa tueri V.; z acc. personae in gen. rei gabiti se komu kaj, imeti kdo odpor do česa, (za)gnusiti se komu kaj, (pri)studiti se komu kaj, (pri)skutiti se komu kaj, mrzeti komu kaj, presedati komu kaj, upreti (upirati) se komu kaj, naveličati se česa: iam omnium (sc. meretricum) taedebat (sc. illum) Ter., taedet (sc. me) sermonis tui Pl., me convivi sermonisque taesumst Pl., dum me civitatis morum piget taedetque S., cuius imperii exercitum taedere L., quos libidinis neque pudeat neque taedeat Ci.; tudi samo: taedet ipsum Pompeium Ci. ep.

2. osebno v istih pomenih: coepi taedere captivitatis Hier., quae taeduit animam Lact.

tagliare¹

A) v. tr. (pres. taglio)

1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo

5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost

C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se

tagliato agg.

1. odrezan, odsekan; obrezan

2. skrajšan; črtan

3. ekst. narejen, oblikovan:
un uomo tagliato all'antica človek po starinsko
essere ben tagliato biti lepo raščen
essere tagliato con l'accetta pren. biti čokate, okorne postave
essere tagliato per qcs. biti ustvarjen za kaj

tájiti tájīm
1. prikrivati: tajiti što od koga prikrivati kaj pred kom
2. tajiti

tájnost secret; mystery

javna tájnost open secret
javna tájnost je, da... it is an open secret that...
držati kaj v tájnosti to keep something secret
nehoteno izdajanje tájnosti unintentional revelation, giveaway, pogovorno letting the cat out of the bag

tak¹ (-a, -o)

1. so, so beschaffen, solch (taka je bila hiša prej so schaute das Haus vorher aus, taka barva je boljša eine solche Farbe wirkt besser)
kot tak als solcher
ne tak nicht so, kein solcher
tak kot … so wie

2. (takšen) ein solcher/eine solche/ein solches, so einer/so eine/so eines

3. (podoben) derartig, dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
nič takega nichts dergleichen
tak kot … (podoben) -artig
(glina lehmartig, rastlina pflanzenartig, drevo baumartig, testo teigartig)

4.
taki množina solche, dergleichen
taki kot jaz/ti/on … meinesgleichen/deinesgleichen/seinesgleichen

5.
kar tak gleich so
tak in tak soundso
tak ali tak so oder so

6.
na tak način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart

7.
kaj takega so was, so etwas
Kaj takega! So was!
|
biti tak so sein, sich so verhalten
biti tak, kot je treba in Ordnung sein, im Lot sein
nič takega nichts besonderes
da malo takih kaum zu übertreffen