-
alt star (3 Jahre alt star 3 leta, 40 Jahre alt star 40 let; wie alt? koliko je star, stara ...); für alt kaufen kupiti iz druge roke; alt werden starati se, postarati se; aus alt mach neu iz starega novo; alt und jung mlado in staro; immer wieder das alte Lied vedno ista pesem; er bleibt immer der alte vedno bo isti
-
alt samostalnik
1. (glas) ▸ alt
Lepo sva peli, ena sopran, druga alt. ▸ Szépen énekeltünk; egyikünk szopránt, másikunk altot.
2. (kdor poje alt) ▸ alt
Sopranov in mezzosopranov je dosti, altov pa vedno primanjkuje. ▸ Sok a szoprán és a mezzoszoprán, de altból mindig hiány van.
Sopomenke: altist
-
altalena f
1. gugalnica
2. pren. negotovost, nestanovitnost, spreminjajoče se okoliščine:
altalena di speranze e di timori menjavanje upov in strahov
-
altalenare v. intr. (pres. altaleno)
1. gugati se
2. pren. omahovati, obotavljati se, pomišljati se:
altalenare tra il sì e il no omahovati med privolitvijo in odklonitvijo
-
altānus -ī, m po Vitr. jugozahodnik, po Suet. fr., Isid. in Serv. vsak morski veter, ker veje od morja (ab alto).
-
altāria -ium, n predklas. in klas. le v pl. (zato tudi vezano le z ločilnimi števniki), pozneje tudi v sg. v oblikah altāre -is, n: Ap., Eccl., slovničarji, altar -āris, n: Eccl., abl. altārī: Petr., acc. tudi altārem: It., altārium -iī, n: Eccl.
1. nastavek na darilni mizi (āra) za sežiganje žrtev, darilno ognjišče: altaria sunt, in quibus igni adoletur P. F., structae diris altaribus arae Lucan., aris altaria imponere Ps.-Q.
2. (veliki, žgalni) žrtvenik s takim nastavkom: Sen. tr., Plin., Stat., multo sanguine maesti conspergunt aras adolentque altaria donis Lucr., castis adolet dum altaria donis V., neque impositis ardent altaria fibris V., en quattuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., inter aras et altaria Plin. iun.; kot pravi pl. tant. le o enem žrtveniku: ab altaribus... fugatus Ci., fama est... Hannibalem... altaribus admotum... iure iurando adactum... L., altaria et aram complexa T., infuso super altaria mero Suet., sumptis in manus altaribus Iust.
-
altercātiō -ōnis, f (altercārī)
1. prepiranje, prerekanje, pregovarjanje, prepir, sporni razgovor: Pl., Sen. ph., oritur mihi magna de re altercatio cum Velleio Ci., cum res a perpetuis orationibus in altercationem vertisset L. ko je iz rednih govorov nastal prepir.
2. jur. pregovarjanje (besedovanje) z nasprotnikom (nasprotno stranko) = vprašanja in odgovori, ki si jih dajo sporne stranke med seboj v končno pojasnilo posameznosti: Ci., Q.
-
altercātor -ōris, m (altercārī) zagovornik ali pregovarjalec pred sodiščem in pri znanstvenih spornih razgovorih: Q., Fr., Cass.
-
altercor -āri -ātus sum (alter)
1. prerekati se, pregovarjati se, sporeči (sporekati) se, (s)kregati se, prepirati se: Labienus... loqui de pace atque altercari cum Vatinio incipit C., sedemus... domi mulierum ritu inter nos altercantes L.; z notranjim obj.: hunc et huius modi sermonem altercamur Ap. to in (tej) podobne stvari pretresamo v spornem razgovoru; pesn. pren.: altercante libidinibus (dat.)... pavore H. se prepira (je v sporu) z...
2. jur. (prim. altercāti ō) prepirati se, pregovarjati se z nasprotnikom (nasprotno stranko): Q., Plin. iun., in altercando invenit parem neminem Ci. — Act. soobl. altercō -āre -āvī: Pac. fr., Ter., Ap.
-
alternare
A) v. tr. (pres. altērno) menjati, menjavati:
alternare il lavoro e il riposo izmenično delati in počivati
B) ➞ alternarsi v. rifl. (pres. mi altērno) izmenjavati se, slediti si:
alternarsi nei turni di lavoro menjavati se v delovnih izmenah
-
alternativa f
1. izmenjava, menjavanje, izmenično zaporedje:
un'alternativa di timori e di speranze menjavanje bojazni in upov
2. alternativa; možnost, izbira:
non avere altre alternative ne imeti drugih alternativ
si prospetta per il Paese un'alternativa di destra polit. v deželi je na vidiku desna alternativa
-
alternative [-tiv] féminin (nujna) izbira med dvema možnostima, alternativa; vrstitev, zaporednost
alternatives de froid et de chaud vrstitev mraza in vročine
se trouver dans, être placé devant une alternative biti (postavljen) pred alternativo
-
alternō -āre -āvi -ātum (alternus)
1. trans. izmenoma kaj storiti (delati), menj(av)ati, izmenj(av)ati, premenj(av)ati: alternare vices O. menja(va)ti (vrstiti) se, alternant spesque timorque fidem O. učinkujeta izmenoma na verjetje, povzročata, da je kaj zdaj verjetno, zdaj ne, miscenda ista et alternanda sunt, solitudo et frequentia Sen. ph., alternare excubias Sil. izmenjevati, zamenjevati, in fetu summa aequitate alternant (hirundines) cibum Plin. pitajo zdaj tega, zdaj onega svojih mladičev, (olea) alternare fructūs cogitur Plin. na novo zarajati se, (arbores) alternant fructūs Plin. sadje se menja (pri drevesih), modo continuare praenomen per ternas personas, modo alternare per singulas Suet., in Syria regni mutatio inter novos reges alternabatur Iust.; pren. pred alternativo postaviti: alternata condicio Ulp. (Dig.).
2. intr. menja(va)ti, vrstiti se: illi alternantes magnā vi proelia miscent V. vzajemno, med seboj, arborum fertilitas omnium fere alternat Plin.; s samim abl. ali s cum in abl.: hieraticis alternat tota milvinis nigrisque velut plumis Plin., cum symphonia alternasse Plin.; z inf.: Tert.; pren. svoje misli menjati, zdaj to, zdaj ono misliti, omahovati: haec alternanti potior sententia visa est V.
-
alternus 3 (alter)
1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.
2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.
-
alteruter, altera utra in alterutra, alterum utrum in alterutrum
1. eden (ali drugi) od dveh (obeh): necesse enim erat alterutrum esse hostem Ci., utrum te perfidiosum an praevaricatorem existimari mavis? vides esse necesse alterutrum Ci., si qui in seditione non alterius utrius partis fuisset Ci. ep., alterutram partem offendere N., alterutrum velox victoria fronde coronet H., altera utra victoria L.; s partitivnim gen.: alteruter eorum Ci.; nam. tega gen. kaka praep: alteruter de filiis Ci., alteruter ex his duobus Sen. ph. V pl.: de alterutris Ps.-Ap., quae... contrariae alterutrae nominentur Ps.-Ap. Distributivno in alternativno v zvezi s kakim drugim pronominalnim adj.: ut... alteruter vestrum ad me veniret, alter in Siciliam... proficisceretur Pompeius in Ci. ep., ne... alteruter alterum praeoccuparet N.
2. drug drugega, med seboj: osculantes se alterutrum Vulg.; v istem pomenu tudi adv. alterutrum ali alterutro: et vos alterutrum pedes lavate It., alterutro docentes Tert.
Opomba: Največkrat se sklanja le drugi del (uter) te besede: alterutra, alterutrum, alterutrī, redkeje oba dela: altera utra, alterum utrum, toda alterīus utrīus Ci. bolje kot alterutrīus.
-
alticīnctus 3 (altus in cingere) visoko opasan (= za delo opravljen): atriensis Ph.; prim.: altē cinctus H.
-
alticomus 3 (altus in coma) visokolistnat: Tert.
-
altificō -āre (altus in facere) zviš(ev)ati: It.
-
altiiugus 3 (altus in iugum) ki ima visok vrh: Paul. Nol.
-
altilāneus 3 (altus in lāneus) visokovolnat (obredno o neostriženi daritveni živini): Serv.