Franja

láskati flatter quelqu'un, aduler quelqu'un, flagorner quelqu'un

ne da bi si laskal sans me flatter
laskati se faire l'aimable (ali l'empressé) auprés de quelqu'un, faire des grâces à quelqu'un, conter fleurette à (une fille)

láskati se to flatter (komu someone) to adulate, to cajole, to coax, to compliment, to fawn upon

neumen je, kdor posluša tiste, ki se mu laskajo he is a fool who listens to those who flatter him
nikar se mi ne laskaj(te)! (pogovorno) spare my blushes!

laskav (-a, -o) schmeichelhaft
ne ravno laskav wenig schmeichelhaft
laskave besede Schmeichelworte množina

lassitūdō -inis, f (lassus) utrujenost, upehanost, trudnost, izmučenost, pešanje: Cels., Sen. ph., Plin., Aur., Amm., ut sēdes lassitudinem Pl., lassitudo impedit officium Ci. ep., resedit, ut si lassitudine cuperet acquiescere N., lassitudine confici C., Atrebates cursu ac lassitudine exanimati C. od teka usopihan in utrujen, sine lassitudine vim frigoris esse perpessum Cu. ne da bi onemogel, timere, ne … lassitudine sua vincerentur Cu.; s subjektnim gen.: l. militum L., ingenii lassitudinem sentire Sen. rh.; z objektnim gen.: = utrudljivost: armorum equitandive Plin., itinerum Plin., itineris Amm.; (grajalno) konkr.: lassitudo conservûm Tit. ap. Fest. utrujevalec.

last¹ [la:st] pridevnik
zadnji, poslednji; minuli, prejšnji; najnovejši, zadnji

last but one predzadnji
last but not least zadnji, vendar ne najmanj važen
at one's last gasp v zadnjih izdihljajih
last night sinoči
the night before last predsinoči
last year lani
on one's last legs na koncu svojih moči, pred polomom
the last lap zadnja etapa
the last straw višek, zvrhana mera
of the last importance izredno važen
last day sodni dan
the last thing in jazz najnovejše v jazzu
this is the last thing to happen kaj takega se ne more zgoditi

last³ [la:st] samostalnik
zadnji (pismo, beseda, otrok); zadnji omenjeni, najnovejši (izjava); poslednje ure, konec, smrt

never to hear the last of it morati vedno znova poslušati
to breathe one's last izdihniti, umreti
at (long) last končno, na koncu
to the last do konca, do smrti
to look one's last on zadnjič pogledati
we shall never see the last of that man tega moža se ne bomo znebili

last⁶ [la:st] samostalnik
kopito (čevljarsko)

to stick to one's last ne vtikati se, držati se svojega dela

lásten (-tna -o) adj.

1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri

2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

lastna krivda ženski spol eigene Schuld, pravo eigenes Verschulden, das Selbstverschulden
po lastni krivdi durch eigene Schuld, durch eigenes Verschulden, selbstverschuldet
ne po lastni krivdi unverschuldet, unverschuldeterweise, unverschuldetermaßen

lastnoroč|en [ô] (-na, -no) podpis ipd.: eigenhändig; (lastnoročno napisan) [selbstverfaßt] selbstverfasst, [selbstgeschrieben] selbst geschrieben
ne lastnoročen fremdhändig

lástovica lástovka zoologija swallow

podoben lástovici swallow-like
močvirna lástovica, lástovka swallow-plover; šport (skok v vodo) swallow dive, ZDA swan dive
morska lástovica, lástovka flying fish
ena lástovica, lástovka ne prinese pomladi one swallow does not make a summer

lástovica, lástovka zoologija hirondelle ženski spol

ena lastovica še ne naredi pomladi une hirondelle ne fait pas le printemps

lastovk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Schwalbe (jeklena Stahl-Schwalbe, kmečka Rauch-Schwalbe, rdeča Rötel-Schwalbe)
hišna/mestna lastovka Mehlschwalbe
obvodna lastovka (breguljka, podgrivka) die Uferschwalbe
previsna lastovka Petrochelidon: die Klippenschwalbe
skalna lastovka Felsenschwalbe
vijoličasta lastovka Violettgrüne Schwalbe
drevesna lastovka der Schwalbenstar
figurativno ena lastovka še ne prinese pomladi eine Schwalbe macht noch keinen Sommer

lástovka (-e) f zool. rondine (Hirundo rustica);
mestna lastovka balestruccio (Delichon urbica)
cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk il garrito, lo squittio delle rondini
šport. skok v lastovičko tuffo teso, volo dell'angelo
šport. lastovička (lik umetnostnega drsanja) angelo
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rodnine non fa primavera

lástovka golondrina f

ena lastovka še ne naredi pomladi una golondrina no hace verano

láški (-a -o) adj. star. (italijanski) italiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. ne videti koga že sedem laških let non aver visto uno da un'eternità
agr. laška češplja susina italiana
agr. laška repa (topinambur) topinambur (Helianthus tuberosus)
laški fižol fagiolone, fagiolo americano (Phaseolus coccineus)
laški lešniki, orehi nocciole, noci grosse
laški rizling (trta in vino) Riesling italico
laški topol pioppo italico (Populus italica)
gastr. star. laško olje olio d'oliva (raffinato)
bot. laška borovnica mortella, mirto (Myrtus communis)
laška kamilica tignamica (Helichrysum arenarium)
laška leča colutea arborescente, vescicaria (Colutea arborescens)
laški janež salvastrella, pimpinella (Pimpinella anisum)
zool. laški škrjanec calandra (Melanocorypha calandra)

latebra (pri pesnikih tudi latébra) -ae, f, večinoma v pl. (latēre)

1. skrivališče, zakótje, zakót(ek), skrivno zavetišče, zatočišče: latebra teli V. mesto v telesu, kjer tiči skrita puščica, skriti prehod (= prestrel, prestrelna rana) puščice, quorum (sc. bellorum) tibi tuta latebra Lesbos erit Lucan., latebra hortorum Sen. ph., iuventus dat poenas latebrae Sil., deformis latebra Aur.; v pl.: ita probe (sc. aurum) in latebris situm est Pl., se non Ponti neque Cappadociae latebris occultare Ci., latebris aut saltibus se eripere C., Argolicae l. V., curvis frustra defensa latebris vipera V., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., cavas uteri temptare latebras V. trebušno votlino, notranjost trebušne votline, latebrae animae, pectus V. skrivno bivališče duše, prsi, hae latebrae dulces et … amoenae H. ločenost, samotnost, samota, l. ferarum L., O., commutare latebras Suet.; pren.: adhibuit etiam (v govoru) latebram obscuritatis Ci., cum in animis hominum tantae latebrae sint Ci. skrite misli, repetunt caecis obscura latebris verba datae sortis secum O. zaradi skritega pomena nejasne besede, latebra scribendi Gell. nejasna pisava = nejasen (skrivnosten) stil pisanja (razumljiv le posvečencem).

2. meton. (abstr.) skritost: in quibus (sc. balneis publicis) non invenio quae latebra togatis hominibus esse posset Ci. kako bi mogli skriti biti (ostati) ljudje, ki nosijo togo, defectus solis latebraeque lunae Lucr. lunin mrk, latebra imminens exitium differebat T.

3. metaf.
a) skrivališče, zakótje, zakót(ek), zavetje, zavetišče: cum illa coniuratio ex latebris atque ex tenebris erupisset palamque armata volitaret Ci., iocularia et latebras omisit Suet., morum tristium latebrae Amm.
b) (za)kritje, krinka, zagrinjalo, pretveza, izgovor, opravičilo, opravičba, opravičevanje, pripomoček, izhod, „zadnja vrata“: latebra mendacii Ci. fr., latebram habere Ci., latebram quaerere periurio Ci., te mirificam in latebram coniecisti (pri pogovoru o sporni zadevi) Ci., eo mirandum est magis nullam ne in tabellae quidem latebra fuisse absconditam malevolentiam, quae te impugnare auderet Ci. ep. da si niti pod krinko glasovanja noben zlovoljni glas ni drznil skrivaj napasti te, latebras vitiis nox dabit ipsa tuis O., quos sacramenti metus ad huiusmodi latebras compulisset Suet.

Lateiner, der, (-s, -) človek, ki se je učil latinščino, ki pozna latinščino; ich bin kein Lateiner ne znam latinščine

lateō -ēre -uī (—) (indoev. kor. *lā- (lāi-) skri(va)ti se, skrit biti; prim. skr. rā-trī noč, gr. λανϑάνω in λήϑω, dor. λάϑω, lat. lateō, gr. λήϑη pozaba, Λητώ, dor. Λατώ (in od tod lat. Lātōna) = noč (mati obeh glavnih nebesnih svetil, Apolona in Artemide, tj. sonca in lune), λάϑρα skrivaj)

1. skrit biti, skrivati se, na tihem osta(ja)ti, kje tičati: l. inter labra Pl., sub arcis, sub tectis Pl., in occulto Ci., quis locus tam fuit abditus, ut lateret? Ci. da bi bil neviden, qui in silvis abditi latebant C., telum, quod latebat, protulit N., latet arbore opaca aureus et foliis et lento vimine ramus V., latet anguis in herba V. (preg. o skriti nevarnosti), latet herbā coluber O., bene qui latuit, bene vixit O. kdor živi na skrivnem (skrivaj, tiho, brez (častne) službe), cetera opera velut sub ipsā (sc. mole) latentia tuebatur Cu., l. domi Q., non latet hostis Sil., latentem miles agnovit Suet.; latere s kakim pt. = skrivaj kaj delati: ne lateret adfectans Amm., ne lateant id tentantes Amm.; pesn.: latet sub classibus aequor V. je pokrito z ladjami, ga zaradi ladij ni mogoče videti; pren.: tute pone te latebis facile Pl. boš lahko sam sebi v napoto, sam sebi škodoval, virtutem latere in tenebris Ci., sub nomine pacis bellum latebat Ci., ibi scelus quoque latere inter illa tot flagitia putatote Ci., cur paupertas aliarum sub hac legis specie latet? L., morum vitia sub umbra eloquentiae latebant Iust., in obscuro l. (o resnici) Lact.; pozneje z acc. = skri(va)ti se pred kom: conscientiam, stationarios milites Amm.

2. occ. skri(va)ti se (da kdo ne pride pred sodišče): quis est, qui fraudationis causā latuisse dicat … Quinctium? Ci., cur enim lateas Tert.

3. zavarovan, zaklonjen, na varnem, spravljen, shranjen biti: latebat (sc. Atticus) apud P. Volumnium N., portu latent puppes H., portus latet H. je zavarovan pred vetrovi; pren.: omnes urbanae res … latent in tutela ac praesidio bellicae virtutis Ci., quod sub umbra Romanae amicitiae latebant L., sub illius umbra Philotas latebam Cu., plebes facili praesidio latet Ph.

4. metaf. skrit, neznan, tajen, spregledan, neopažen, prezrt biti ali osta(ja)ti; abs.: plurimarum rerum latet utilitas Ci., earum causarum aliae sunt perspicuae, aliae latent Ci., cum laterent hae partes (sc. Galliae) ut barbarae Amm.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sed „temo“ unde et cur dicatur, latet Varr., neque, id qua ratione consecutus sit, latet H., quae tantum accenderit ignem, causa latet V., neque diu latuit aut quid non impetrando passuri fuissemus aut quid impetrando profecti essemus Vell.; z ACI: latet plerosque … superiorum trium siderum ignes esse, qui … Plin.; z acc. (pesn. in neklas. po gr. τοῦτό με λανϑάνει): semen duplex, unum, quod latet nostrum sensum, alterum, quod apertum (sc. est) Varr., nec latuere doli fratrem Iunonis V., res latuit patrem O., nil illum, toto quod fit in orbe latet O., nec latuere diu saevum spolia illa Syenen Val. Fl., sed res Annibalem non diu latuit Iust., non enim hominem doctissimum latuit Aug.; z dat.: quae (sc. vis et potestas) et oculis et auribus latere soleant Varr., ubi nobis haec auctoritas tam diu tanta latuit? Ci., at mihi semper tu … late Lucan., visu carenti magna pars veri latet Sen. tr., hostique propinquo Roma latet Sil. — Od tod adj. pt. pr. latēns -entis, skrit, prikrit, tajen, pritajen, skriven, neviden: res Ci., causas penitus temptare latentīs V., saxa (kleči) latentia V., mandata latentia nati O. tajno poročilo, periculum, nodi Cu., latens et operta calliditas Sen. ph., iunctura Plin., l. conscii Suet., postica, notitia Amm., iudicium nec obscurum nec latens Amm., latentior causa, origo Aug.; subst.: in latenti Icti. na skrivnem, skrivaj, skrivoma: Gell., Amm., Serv., V., Vulg., eventus obscurā causā et latenter efficitur Ci., quem poteras vel aperte tutus amare … latenter ama O.

latin, e [latɛ̃, in] adjectif latinski; masculin latinščina

Eglise féminin latine zapadna (rimskokatolika) Cerkev
langue féminin latine latinski jezik, latinščina
latin masculin vulgaire ljudska (pogovorna) latinščina
Amérique féminin latine latinska (romanska) Amerika
nations féminin pluriel latines romanski narodi
Quartier masculin Latin študentovska četrt v Parizu
latin masculin de cuisine žargon, ki je narejen iz francoskih besed z latinskimi obrazili
être au bout de son latin biti pri kraju s svojo učenostjo
j'y perds mon latin tega ne razumem, tega si ne znam razložiti
il sait, il entend son latin (figuré) on ni na glavo padel
c'est du latin to mi je španska vas