Franja

pritísk (-a) m

1. pressione:
pritisk na tipko pressione del tasto
odstopil je na pritisk javnega mnenja diede le dimissioni su pressione dell'opinione pubblica
moralni, politični pritisk pressioni morali, politiche

2. fiz., med. pressione; tensione; fiziol. stretta, bisogno:
pritisk znaša 1000 milibarov la pressione (atmosferica) è di 1000 millibar
lonec na pritisk pentola a pressione
med. krvni pritisk pressione, tensione sanguigna
greben visokega zračnega pritiska slabi la zona di alta pressione si va indebolendo
teh. osni pritisk pressione assiale
fiziol. pritisk na vodo tenesmo vescicale
pritisk na blato bisogno di defecare

3. pren. pressione:
upirati se gospodarskemu in raznarodovalnemu pritisku contrastare le, resistere alle pressioni economiche e snazionalizzatrici
šport. žarg. pritisk na nasprotnika serrate (finale)
šport. pritisk na pedal pedalata

pritískati presser, serrer ; figurativno opprimer, accabler, oppresser, peser

pritiskati na koga exercer une pression sur quelqu'un, presser quelqu'un de, importuner quelqu'un, talonner, harceler quelqu'un, tracasser quelqu'un
pritiskati za kom poursuivre quelqu'un
pritiskati na gumb appuyer sur un bouton
sonce pritiska le soleil brûle

pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno

2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn.

pritočíti ajouter en versant

pritočiti vode k vinu mettre de l'eau dans le vin

privábiti (-im) | privábljati (-am) perf., imperf.

1. attrarre, allettare, richiamare:
privabiti goste z dobro postrežbo richiamare i clienti con l'ottimo servizio

2. pren. richiamare, far venire:
s pripovedovanjem privabiti solze v oči col racconto richiamare le lacrime agli occhi

3. allettare, adescare

privativa f izključna pravica:
le privative monopolno blago

privé, e [prive] adjectif zaseben, privaten; neslužben

en privé zasebno
privé de brez
en tant que personne privée kot navaden državljan
à titre privé zasebno, kot zasebnik; masculin zasebno življenje; zasebni sektor
droit masculin privé zasebno pravo
école féminin privée zasebna šola
entreprise féminin privée zasebno podjetje
homme masculin privé zasebnik
propriété féminin, voie féminin privée zasebna lastnina, zasebna pot
vie féminin privée zasebno življenje
prendre un emploi dans le privé vzeti službo v zasebnem sektorju
le souverain a séjourné à titre privé dans un pays étranger vladar je kot zasebnik bival v neki tuji deželi

privézati (-véžem) | privezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. legare, assicurare; (privezati plovilo) ormeggiare:
privezati živino k jaslim legare il bestiame alla greppia
navt. privezati jadra imbrogliare le vele

2. pren. legare a:
privezati otroke na grunt legare i figli al podere
privezati na posteljo inchiodare al letto
agr. privezati tele non dare il vitello al macello

B) privézati se (-véžem se) | privezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. legarsi:
alp. privezati se legarsi in cordata
privezati se z varnostnim pasom mettere la cintura di sicurezza

C) privézati si (-véžem si) | privezováti si (-újem si) perf., imperf. refl. šalj.
privezati si dušo calmare la fame, la sete; sfamarsi, dissetarsi
privezati si kravato incravattarsi, annodarsi la cravatta

privíd (-a) m

1. allucinazione:
prividi vročičnega bolnika allucinazioni di un malato febbricitante

2. ekst. fantasma, spettro; miraggio, visione; illusione; abbaglio:
privid lahkega zaslužka il miraggio di facili guadagni
ne delati si nobenih prividov non farsi illusioni, non illudersi
jaz ne vidim nič, menda imaš privide io non vedo niente, avrai le traveggole

privilégié, e [-ležje] adjectif privilegiran; ki uživa posebne pravice (ugodnosti, prednosti); masculin privilegiranec

être privilégié imeti privilegije, posebne pravice
action féminin privilégiée delnica, katere lastnik uživa posebne pravice
nous avons été privilégiés par le temps pendant nos vacances vreme nam je bilo naklonjeno med počitnicami

privléči (-vléčem)

A) perf.

1. tirare, trascinare verso; attirare:
privleči mreže na suho tirare le reti in secco
pren. privleči kaj na dan far luce su qcs.
privleči na dan kočljiva vprašanja sfoderare domande imbarazzanti

2. portare (a fatica):
privleči kovček v hišo portare a fatica la valigia in casa

3. trascinare a forza:
koga privleči k zdravniku trascinare qcn. a forza dal medico

4. redko attirare l'interesse

B) privléči se (-vléčem se) perf. refl. trascinarsi:
ves bolan se je komaj privlekel domov fiaccato dal malore, si trascinò faticosamente a casa

prīvō -āre -āvī -ātum (prīvus) pravzaprav „ločiti (ločevati) kaj od česa“; od tod

1. spraviti (spravljati) koga ob kaj, (od)vzeti (jemati) komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj; z abl. separationis: Lucr., Gell. idr., aliquem luce, somno Ci., rem publicam exercitu C., urbes viris nobilissimis Ci., privatus vitā Ci., lumine O., fide privare aliquem Stat. vzeti komu vero (upanje); le predklas. z gen. ali acc.: me privasti tui Afr. ap. Non.; subst. pt. pr. prīvantia -ium, n (= gr. στερητικά) kar zanika, zanikajoče, nikalno: Ci.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), oprostiti (oproščati) koga česa: Lucr. idr., aliquem dolore, exsilio, molestiā Ci., formidine H. — Od tod adj. pt. pf. prīvātus 3

1. posamezniku ali zasebniku pripadajoč, oseben, zaseben, lasten, svoj, privaten (naspr. publicus, communis): privatus illis census erat brevis, commune magnum H., domus, vita Ci., agri, aedificia C., alicuius horti T., res, quae ipsius erant privatae Ci. njegovo zasebno premoženje, publica fortuna vel privata Sen. ph. usoda, ki usmerja (uravnava, vodi) javne in zasebne zadeve, privata calamitas est Ci. zadeva le mene (ne državo), dolor L., suo privato, non publico consilio C., N. na svojo roko, na lastno pest, za svoje (lastne) namene, brez državnega pooblastila, ne v imenu države, ne z državnim pooblastilom; subst. prīvātum -ī, n (le v zvezi s praep.) svoje, lastno: tributum ex privato conferre L. iz svojega; toda: proripere se ex privato L. z doma, in privato
a) doma: L.
b) na svojih tleh: O.; privatum vendere L. v zasebno (upo)rabo.

2. v času republike = brez javne službe, brez poveljstva; kot subst. prīvātus -ī, m neoblastnik, zasebnik: vir privatus Ci. idr., privati homines Ci. posamezne osebe, imperator nunc privatus Pl. brez poveljstva, Miltiades non videbatur esse posse privatus N. brez poveljstva, privatus an cum potestate Ci., privatus an magistratus Q., reges, augures, privati Ci., Scipio privatus Gracchum interfecit, Catilinam nos consules perferemus? Ci., privatus Varr. posamezna oseba, posameznik; v enakem pomenu tudi pl. privati Varr.; v cesarski dobi necesarski, neknežji, podložen, podložnik (naspr. princeps): Plin. iun., privati hominis nomen supra principis attolere T., spectacula Suet. ne prirejene od cesarja.

3. (po gr. ἴδιος) navaden, preprost: privata ac prope socco digna carmina H.

privoščíti ne pas envier , (komu iz srca) être content (pour quelqu'un de tout son cœur)

ne privoščiti komu kaj envier quelque chose à quelqu'un
ne privoščiti komu sreče être jaloux du bonheur de quelqu'un, ne pas souffrir de voir quelqu'un heureux
privoščiti si kaj s'offrir, se payer quelque chose, se régaler de quelque chose, se permettre, se payer le luxe de
prav vse si privoščiti ne se priver de rien, ne se laisser manquer de rien, ne rien se refuser
privoščim mu, da je uspel je suis content pour lui qu'il ait réussi
to je razkošje, ki si ga ne morem privoščiti c'est un luxe que je ne peux pas m'offrir
ne privošči si nobenega počitka il ne s'accorde aucun repos
to mu privoščim (ironično) c'est bien fait pour lui

privy¹ [prívi] pridevnik (privily prislov)
zaseben, oseben, neslužben, privaten; poučen, uveden, vpeljan (to)
skriven, tajen, zaupen

pravno privy to soudeležen pri
britanska angleščina privy council tajni državni svet (sedaj le časten naziv)
britanska angleščina privy councellor član tajnega državnega sveta
britanska angleščina privy seal državni pečat
britanska angleščina Lord Privy Seal čuvar državnega pečata
privy parts spolovila
privy purse denar za kraljeve osebne potrebe

prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

prix Nobel Nobelov nagrajenec

1.

à prix d'argent za denar
à bon prix poceni
au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
à moitié prix za polovično ceno
à prix d'or za drag denar, zelo dragó
à tout prix za vsako ceno, na vsak način
à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
de prix velike vrednosti, dragocen
de peu de prix malovreden
même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
hors de prix nedosegljiv, zelo drag

2.

prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
prix pluriel alimentaires cene živil
prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
prix du bail cena najemnine, zakupa
prix coté à la bourse borzna cena
prix au comptant cena za gotovino
prix-courant masculin cenik
prix courant tržna cena
prix coûtant lastna c.
prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
prix de détail maloprodajna c.
prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
prix excessif, exorbitant pretirana c.
prix de fabrique tovarniška c.
prix fait, prix convenu dogovorjena c.
prix de faveur izjemno ugodna c.
prix fixe stalna c.
prix forfaitaire, global pavšalna c.
prix de gros veleprodajna c.
prix imposé predpisana c.
prix inabordable nedostopna c.
prix libre prosta c.
prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
prix modéré, modique zmerna c.
prix mondial cena na svetovnem tržišču
prix moyen poprečna c.
prix net, brut neto, bruto c.
prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
prix de producteur proizvodna c.
prix publicitaire reklamna c.
prix de rachat zopetna odkupna c.
prix-réclame reklamna c.
prix de revient lastna c.
prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
prix de souscription subskripcijska c.
prix unique, unitaire enotna c.
prix usuraire oderuška c.
prix de voyage voznina
augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
(tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
fluctuation féminin des prix nihanje cen
formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
juste prix équitable primerna c.
indice masculin des prix indeks cen
liste féminin des prix cenik
stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
vil prix smešno nizka, slepa cena
attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
augmenter de prix podražiti se
augmenter les prix zvišati cene
n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
convenir d'un prix pogoditi se za ceno
décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
demander un prix zahtevati ceno
demander le prix vprašati za ceno
diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
établir, fixer un prix določiti ceno
faire hausser les prix pognati cene kvišku
mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
rabattre du prix popustiti v ceni
remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost

prizvòk son moški spol (accessoire), timbre moški spol

beseda ima ironičen prizvok le mot a une nuance d'ironie

prižgáti (-žgèm) | prižígati (-am) perf., imperf.

1. accendere:
prižigati sveče, ogenj, pipo accendere le candele, il fuoco, la pipa
pren. prižigati kadilo komu incensare qcn.
prižgati plamen upanja v srcu accendere, risvegliare la speranza nel cuore
ob prihodu Turkov so vrh hribov prižigali kresove all'avvicinarsi dei turchi si accendevano dei falò in cima ai monti

2. pog. (vkljčiti, vključevati) accendere; avviare:
prižgati radijski, televizijski sprejemnik accendere la radio, il televisore
avt. prižgati motor accendere, avviare il motore
pren. prižgati zeleno luč za kaj dare via libera a qcs.

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

procédé [prɔsede] masculin postopek, postopanje, ravnanje; metoda; chimie proces, potek; (često) pluriel vedenje, obnašanje, zadržartje

procédé en matière de faillite konkurzni postopek
procédé de production, de travail proizvodni, delovni proces, postopek
procédé technique tehnični postopek
cela sent le procédé to ni naravno, to je izumetničeno

procés pravno procès moški spol , procédure ženski spol , cause ženski spol , instance ženski spol ; (razvoj, napredovanje, potek) marche ženski spol , déroulement moški spol, tehnika, medicina processus moški spol

civilni proces cause ženski spol (ali affaire ženski spol, matière ženski spol) civile, procès civil
delovni proces opération(s)
f(pl) de travail, processus moški spol du travail
kazenski proces procès pénal (ali criminel), procédure pénale (ali criminelle), instance pénale
razvojni proces processus du développement
napraviti kratek proces (figurativno) ne pas y aller par quatre chemins (ali familiarno avec le dos de la cuiller), ne pas prendre de gants, (s čim) couper court à quelque chose, faire prompte justice de quelque chose
začeti proces proti komu entreprendre (ali entamer, engager) un procès (ali une action) contre quelqu'un, intenter un procès à quelqu'un