Franja

plavic|a¹ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (modri glavinec) die Kornblume; (jetrnik) das Leberblümchen
moder kot plavica kornblumenblau

plaža samostalnik
1. (pas zemlje ob vodi) ▸ strand, partV poletnih dneh je na številnih mestnih plažah in kopališčih ob Donavi množica kopalcev. ▸ Nyári napokon a számos Duna-menti strand és fürdő zsúfolásig megtelik fürdőzőkkel.
Ob obali se raztezajo brezkončne plaže. ▸ A part mentén végeláthatatlan strandok húzódnak.
Ko sem na morju, ležim na plaži, berem knjigo in ne razmišljam o službi. ▸ Amikor tengeren vagyok, fekszem a strandon, könyvet olvasok, és nem gondolok a munkámra.
Povezane iztočnice: divja plaža, peščena plaža

2. (kot plaža urejen prostor) ▸ strand
Na Kongresnem trgu bo oživela plaža, na kateri se bodo z mednarodno konkurenco soočili najboljši slovenski igralci. ▸ A Kongresszusi téren strand nyílik, ahol a legjobb szlovén versenyzők nemzetközi mezőnyben mérkőznek meg.
Izvrstna smuka je bila mogoča na osmih urejenih progah, posebno presenečenje pa so pripravili na "plaži" ob smučišču, saj so prav vsem, ki so prismučali mimo, ponudili brezplačno okrepčilo. ▸ A csodás síeléshez nyolc rendezett pálya állt rendelkezésre, különleges meglepetésként pedig a pálya mentén „strandot” alakítottak ki, hiszen mindenkinek, aki elhaladt mellettük, ingyenes harapnivalót kínáltak.

3. neštevno, neformalno, izraža negativen odnos (o literaturi) ▸ ponyva [irodalom] ▸ ponyvaolvasmány
Trgovine kar tekmujejo, kdo bo prodajal večjo "plažo" in tako otrokom uničil prirojeni okus za estetiko. ▸ A boltok szinte versenyeznek, melyik ad el több ponyvát, ezzel tönkretéve a gyermekek veleszületett esztétikai érzékét.
Na splošno velja prepričanje, da se ob pljuskanju morskih valov in petju škržatov najbolje bere "plaža" oziroma šund. ▸ Az az általános felfogás, hogy a tenger hullámzása és a kabócák éneke mellé a ponyvaolvasmányok illenek.

plea [pli:] samostalnik
izgovor, opravičilo; prošnja (for)
pravno obramba, zagovor, ugovor, priziv, pledoaje

pravno to put in a plea; ali to make a plea vložiti priziv
pravno plea of guilty priznanje krivde
on (ali under) the plea of (that) kot izgovor za (da)

please [pli:z]

1. prehodni glagol
ugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti
ironično blagovoliti (to do kaj narediti)

2. neprehodni glagol
dopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po volji

it pleases me, I am pleased with ugaja mi
I'll be pleased veselilo me bo
I'm only too pleased to do it to naredim z največjim veseljem
I'm pleased to say veseli me, da lahko rečem
to please o.s., to do what one pleases delati, kar se komu zljubi
please yourself postrezi si, kot želiš
only to please you samo tebi na ljubo
please God če bog da
if you please če dovoliš, če ti je prav
and now if you please zamisli, lepo te prosim
please prosim
please not prosim ne

plecta, -ae, f (plectere) pletena (zvita) skoba (letev, letva, letvica) (kot arhit. t.t.): Vulg.

pledge¹ [pledž] samostalnik
jamstvo, poroštvo, zastava, zalog
zgodovina talec, porok; obljuba, zaobljuba, obveza; zdravica, napitnica
figurativno dokaz ljubezni

pledge of love otrok, dokaz ljubezni
in pledge of kot jamstvo za; figurativno kot dokaz za; kot znak, da
under (the) pledge of secrecy pod obljubo molčečnosti
to hold in pledge imeti v zalogu
to put in pledge dati v zalog, zastaviti
to redeem one's pledge izpolniti zaobljubo
to take (ali sign) the pledge odpovedati se pijači
to take in pledge vzeti kot zalog

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

ple|sati [é] (-šem) zaplesati tanzen (z drugimi mittanzen, pokazani ples nachtanzen)
plesati rock rocken
plesati step steppen
plesati valček walzen
dobro plesati ein guter Tänzer sein
ne plesati Nichttänzer sein
plesati kot kdo žvižga nach jemandes Pfeife tanzen, nach jemandes Geige tanzen
plesati okoli koga/česa: herumtanzen um, figurativno um (jemanden) herumtänzeln, (skrbeti za koga) (jemanden) umsorgen
rad plesati tanzlustig/tanzfreudig sein
kadar mačke ni pri hiši, miši plešejo wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse

plésati to dance; to waltz; pogovorno to hop; (ob jazz glasbi) to jive, to rock, to rock'n'roll, to twist, to do the twist, to jazz

plésati valček to dance a waltz
ona rada pleše she is fond of dancing
plésati, kot drugi hočejo, godejo (figurativno) to do other people's will, to string along with someone, to dance to someone else's tune

plésati bailar; danzar ; (ladja na valovih) balancearse

plesati kot drugi žvižgajo bailar al son que otro toca, bailar al compás de la música de alg

plešec samostalnik
1. lahko izraža zafrkljivost (moški brez las) ▸ kopaszDva plešca se prepirata: Mislim, da si ti bolj plešast kot jaz. ▸ Két kopasz férfi vitázik egymással: Szerintem te kopaszabb vagy, mint én.
Povezane iztočnice: navadni plešec

2. Capsella (rastlina) ▸ pásztortáska
Spomladi lahko nabirate listje robid in malin, plešec ter druge zdravilne rastline. ▸ Tavasszal szeder- és málnalevelet, pásztortáskát és más gyógynövényeket gyűjthet.
Sopomenke: navadni plešec

3. Gyps fulvus (vrsta jastreba) ▸ fakó keselyű
Plešci so odlični in elegantni letalci, ki lahko med iskanjem hrane preletijo velike razdalje. ▸ A fakó keselyűk kitűnően és elegánsan repülnek, és élelemkeresés közben nagy távolságokat tudnak megtenni.
Sopomenke: beloglavi jastreb

pletilka samostalnik
1. (pripomoček za pletenje) ▸ kötőtűPo kuhinji postori to in ono, še vedno pa vzame v roke pletilke in splete nogavice. ▸ A konyhában elvégez ezt-azt, és még mindig a kezébe veszi a kötőtűket és harisnyát köt.
Povezane iztočnice: okrogla pletilka, krožna pletilka

2. (ženska, ki plete) ▸ kötőnő
Urne pletilke brez predaha pletejo v treh izmenah od ponedeljka do petka. ▸ Az ügyes kötőnők egy lélegzetvédelnyi szünet nélkül hétfőtől péntekig három műszakban kötnek.

pleuvoir* [plövwar] verbe intransitif deževati (tudi figuré); figuré padati ko toča

il pleut à verse, à sceaux lije kot iz škafa
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije
(populaire) ça pleut dežuje
les coups pleuvaient udarci so padali ko toča
comme s'il en pleuvait v veliki množini, obilno

pli [pli] masculin guba, zgib; pregib, guba na koži; ovojnica, kuverta; pismo; vzetek (pri kartanju)

sous ce pli v prilogi
sous pli recommandé priporočeno
jupe féminin à plis nagubano krilo
mise féminin en plis umetni koder
pli cacheté, chargé zapečateno, vrednostno pismo
pli de pantalon guba od likanja na hlačah
faux pli guba na obleki, kjer ne bi smela biti
les plis (et les replis) du cœur najskrivnejši kotički srca
faire des plis delati gube, gubati se
ne pas faire un pli (obleka) brezhibno se prilegati, biti kot ulit; figuré gladko iti, ne predstavljati problema
(familier) ça ne fait pas un pli to ne predstavlja nobene težave; to je gotovo, zanesljivo
mettre deux lettres sous le même pli dati dve pismi v isto kuverto
prendre un pli dobiti gubo
(figuré) prendre un (mauvais) pli privzeti (slabo) navado

plinthis -idis, f (gr. πλινϑίς) četverokotnik, štirikotnik

1. kot t.t. arhit. štirioglata nosilna plošča pod stebrom, podložek, podloga, osnova, podstavek, podzidek, plíntida: columellae basis in solo foraminum viii, latitudo in plinthide, in qua statuitur columella Vitr.

2. v pl. plinthides registri pri vodnih orglah: item systylos est, in qua duarum columnarum crassitudo in intercolumnio poterit conlocari, et spirarum plinthides aeque magnae sint ei spatio Vitr., quae obturant ea foramina plinthidesque appellantur Vitr.

plíš peluche ženski spol

medvedek iz pliša ours moški spol en peluche
postati kosmat kot pliš pelucher, plucher

plocē -ēs, f (gr. πλοκή)

1. kot ret. t.t. ponavljanje iste besede z različnimi pomeni: M.

2. kot t.t. glasbe povezovanje različnih tonov: M.

plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna

plūma -ae, f (morda iz *plus-mā, *plus-nā ali *plunk-sma, indoev. kor. *pleu- plavati, pluti [gl. pluō]; prim. lit. plùnksna pero, stvnem. fliogan = nem. fliegen, stvnem. flioga = nem. Fliege)

1. puh, mišja dlaka, mehko perje: Luc. fr., Varr., Lucr., Pr., Tib., O., H., L., Col., Sen. ph., Sen. tr., Ph., Sil. Stat. idr., animantes alias plumā, alias squamā videmus obductas Ci., plumae versicolores columbarum Ci., in modum plumae S. fr., in plumis delituisse Iovem O. kot labod, quem (sc. equum) pellis aenis in plumam (kakor gosto perje) squamis auro conserta tegebat V., dolium tenui plumā completum L., pluma adusta L., plumam amittere Plin. goliti se, mavsati se (o ptičih), avium plumae Sen. ph., Ap., plumae perdicum subalares Lamp.; meton. blazina: dormire in plumā Mart., Amyclaeā requiescere plumā Mart., pensilibus plumis vehi Iuv. v nosilnicah s pernatimi blazinami, fultum plumā versicolore caput Pr. blazina s pisano prevleko; pren.: nec me consules movent, qui ipsi plumā aut folio facilius moventur Ci. ep., pluma haud interest Pl. prav nič važno ni, vseeno je, quid ais, homo levior quam pluma Pl., si quid bene facias, levior plumā est gratia Pl., brachia molliora plumā Petr.

2. metaf.
a) (prvi) puh = prva ali „mlečna“ brada, „mah“: insperata tuae cum veniet pluma superbiae H.
b) luske na luskinastem oklepu: Stat.

plumbeus 3 (plumbum)

1. svinčen, svinčev: glans Lucr. svinčenka, vas Plin., color Plin. svinčena (svinčeva) barva, ictus Prud. udarci z bičem, opremljenim s svinčenimi kroglicami (svinčenkami), nummus Pl. svinčen (= nič vreden) denar (novec); subst. plumbeī -ōrum, m (sc. nummi) svinčeni (= nič vredni) novci: Mart.; plumbeum -eī, n svinčena posoda: Ca., Col., Mart.

2. metaf. „svinčen“
a) top, ne(upo)raben: pugio Ci., Aug., gladius Ci.
b) slab: vina Mart., carmina Aus.
c) topoumen, topoglav, omejen, neumen: plumbeus in physicis Ci., asinus Ter.
d) brezčuten, brezčustven, hladen: cor Licinius Crassus ap. Suet.
e) težek (težak) kakor svinec, hud, nadležen: ira Pl., auster H. „težek kot svinec“ = sopar(ič)en, vroč.