Franja

hodíti aller, marcher, déambuler, cheminer

hoditi peš aller à pied
hoditi z berglami marcher avec des béquilles
hoditi po kaj aller chercher quelque chose
hoditi po opravkih vaquer à ses affaires
hoditi po svojih poteh aller (ali suivre) son chemin
hoditi po prstih marcher sur la pointe des pieds
hoditi v spanju être somnambule
hoditi v šolo aller à l'école

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

hodíti caminar, marchar, andar; ir a pie

hoditi z berglami andar con muletas
hoditi v gledališče frecuentar el teatro
hoditi v spanju ser sonámbulo
hoditi v šolo ir a la escuela
hoditi s kakim dekletom estar en relaciones con una muchacha
to mi hodi po glavi no se me quita de la cabeza

hoj|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. način premikanja: der Gang, die Gangart
hoja po prstih der Zehengang
ritenska hoja der Rückwärtsgang
zibajoča hoja der Schaukelgang
medicina hoja po vodi/rosni travi das Wassertreten/Tautreten
imeti težko hojo einen schweren Tritt haben
biti negotov pri hoji wackelig auf den Beinen sein

2. premikanje: das Gehen; (pešhoja) das Zufußgehen, das Laufen, der Fußmarsch; kot izletnik: das Wandern, die Wanderung (po hribih die Bergwanderung, po grebenu die Kammwanderung)
hoja po čem die Begehung (der Geleise …)
hoja po levi strani (ceste) das Linksgehen
hoja čez progo prepovedana! Überschreiten der Gleise verboten!
hoja po vrvi figurativno der Balanceakt
hoja v šolo der Schulgang
hoja v snu das Nachtwandeln
hoj po stopnicah das Treppensteigen

3. šport der Gehsport
tekmovalec v hoji der Geher

4.
religija Hoja/hoja za Kristusom die Nachfolge Christi
|
gib pri hoji die Gehbewegung
medicina motnja v hoji die Gehstörung, der Gehfehler
hitrost hoje die Gehgeschwindigkeit
medicina preiskava hoje die Gehprüfung
medicina šola hoje die Gehschule
medicina zmožnost hoje die Gehfähigkeit
tehnika preskus s hojo der Begehtest

hója¹ (hôd) walk, walking, going, gait; vojska march; figurativno way

hója na 50 km fifty-kilometre walk
5 ur hóje five hours' walk
težka hója heavy tread
vojaška hója military gait
počasna (hitra, zelo hitra) hója vojska slow (quick, double-quick) march
ima čudno hójo he has a strange gait
ona ima grdo hójo she has an awkward gait
vsako jutro opraviti enourno hójo to take an hour's walk every morning
spoznam ga po hóji I recognise him by his gait

hója marche ženski spol , allure ženski spol , démarche ženski spol , manière ženski spol de marcher, pas moški spol , course ženski spol

hoja na Triglav l'ascension ženski spol du Triglav
ponosna (težka) hoja démarche (ali allure) flère (ali lourde)
spoznati koga po hoji reconnaître quelqu'un à sa démarche

hója¹ (-e) f

1. cammino, marcia, andatura; šport. marcia;
počasna, zibajoča se hoja andatura lenta, dondolante
ritenska hoja movimento, marcia all'indietro
šport. hoja na smučeh sci di fondo
hoja po vrvi funambolismo
peš hoja l'andare a piedi
rel. hoja za Kristusom imitazione di Cristo

2. l'andare

hokejistka samostalnik
(športnica) ▸ hokis, jégkorongozóPo svoje so tudi tekme hokejistk kar zanimive. ▸ A maguk módján a női jégkorongozók mérkőzései is érdekesek.

Holandec, Holandka; holandski holandés (m) , -esa (f)

po holandsko a la holandesa

hold on prehodni glagol & neprehodni glagol
obdržati, čvrsto se česa držati (to)
vztrajati; ostati pri telefonu

pogovorno hold on! počakaj!, stoj!
to hold on one's way hoditi po svoji poti

holgar [-ue-, g/gu] počivati, praznovati, lenariti; zabavati se; odveč biti

huelga decir (que) samo po sebi je umevno (da)
aquí huelga todo comentario tu je vsak komentar odveč
holgarse zabavati se, veseliti se
holgárame de que veselilo bi me, če

holy [hóuli] pridevnik (holily prislov)
svet, posvečen; pobožen, čednosten

Holy Alliance sveta aliansa
holy bread hostija
Holy Communion obhajilo
Holy Father sveti oče, papež
Holy Innocents' Day dan nedolžnih otročičev
Holy Land Sveta dežela, Palestina
holy orders duhovniški stan
Holy Office inkvizicija
Holy Roller vernik neke ameriške sekte, ki se v ekstazi valja po tleh
Holy Rood križ, razpelo
the Holy One bog, božanstvo
Holy Trinity sveta trojica
Holy Week Veliki teden
Holy Writ Sveto pismo
holy water blagoslovljena voda
navtika, sleng holy Joe pobožnjak
sleng holy terror grozen človek, nemogoč otrok

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

honest [ɔ́nist] pridevnik (honestly prislov)
pošten, odkrit, odkritosrčen; nepokvarjen, pravi, pristen; pošteno zaslužen
šaljivo vrl, pošten
arhaično neomadeževan, nedolžen (ženska)

to be quite honest about it po pravici povedati; da povem po pravici
to turn (ali earn) an honest penny zaslužiti s poštenim delom
to make an honest woman of poročiti zapeljano dekle
honest goods pristna roba
ameriško, sleng & šaljivo honest Injun častna beseda
pogovorno honestly! kaj res! (začudenje); zares!, častna beseda!

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

honorar moški spol (-ja …) das Honorar, die Vergütung; -honorar (avtorski Autorenhonorar, avtorski po polah Bogenhonorar, avtorski po vrstici Zeilenhonorar, pavšalni Pauschalhonorar, po uspehu Erfolgshonorar)
zahteve glede honorarja die Honorarforderung

Honōrius -iī, m Honórij, sin cesarja Teodozija I., Arkadijev brat, vladar Zahodnorimskega cesarstva, umrl l. 423 po Kr. v Raveni: Aur., Cl. — Od tod

1. patron.
a) Honōriadēs -ae, m Honorijev sin: Cl.
b) Honōrias -adis, f Honorijeva hči; v pl.: Honoriades sorores Cl.

2. adj. Honōriānus 3 Honorijev: thermae Cod. Th.

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

horaire [ɔrɛr] adjectif urni; na uro; masculin urnik, vozni red

conforme à l'horaire po voznem redu
vitesse féminin horaire hitrost na uro
salaire masculin horaire plača od ure
j'ai un horaire très chargé cette semaine imam zelo obložen urnik ta teden
horaire des départs des cars vozni red za odhode avtobusov

hordeum -ī, n (prim. gr. κρῑϑή)

1. ječmen: Pl., Plin., Veg., hordeum demetere Ca. ali desecare C., hordeum serere Varr., tumentes multo sacci hordeo Ph., panis ex hordeo Plin. ječmenjak, humor ex hordeo aut frumento T.; vojakom so namesto pšenice dajali ječmen, kadar jih je bilo strah sovražnika: cohortibus, quae signa amiserant, hordeum dari iussit L., cohortes, si quae cessissent loco, decimatas hordeo pavit Suet., iis legionibus … per septem annos hordeum ex senatus consulto datum est Front.; ker so edninske oblike metr. preokorne, rabijo pesniki po V. pl. (ki ga Q. graja): serere hordea campis V., grandia saepe quibus mandavimus hordea sulcis V., hordea nuda O., tosti hordea grani (gen. qualitatis) O. pražena ječmenova zrna, hordea ingenti fenore reddat ager O.; pl. enkrat tudi pri: Plin.

2. ječmenec: Cels.