Franja

periquillo moški spol vrsta sladkega peciva; ponarejeni lasje na čelu

periscope [périskoup] samostalnik
periskop (optična priprava)
navtika periskop na podmornici
vojska opazovalno ogledalo

perìšān -ána m (t. perišan, perz.) vrsta okrasne igle kot nakit na glavi

per-lātē, adv. (per in lātē) na dolgo in široko, zelo daleč: quem enim nos ineptum vocamus, is mihi videtur ab hoc nomen habere ductum, quod non sit aptus, idque (sc. verbum „ineptus“) in sermonis nostri consuetudine perlate patet Ci. ima zelo širok pomen, ima zelo široko pomensko polje.

per-marīnus 3 (per in marīnus) po (na) morju spremljajoč, na morju ščiteč: Lares L. (z gen. pl. permarinûm) pomorski lári, pomorski zaščitniki.

per-medius 3 (per in medius) na sredini se nahajajoč, srednji, sredinski, vmesen: Ven.

permissiō -ōnis, f (permittere) „prepustitev“

1. (kot voj. t.t.) brezpogojna predaja, vdaja: permissio extra civium corpora L. ne da bi bili meščani v nevarnosti za življenje.

2. kot ret. t. t. prepuščanje, prepustitev nasprotnikovi milosti ali razsodbi sodnika, dajanje (izročitev) na voljo nasprotniku ali sodniku: Ci., Q., Corn.

3. dovolilo, dovoljenje, dovolitev, pripustilo: mea permissio mansionis tuae Ci. ep., sine permissione dei diabolus nocere non potest Ambr.

permissionnaire [-sjɔnɛr] masculin dopustnik, vojak na dopustu

officier masculin permissionnaire častnik na dopustu

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).

permūtātiō -ōnis, f (permūtāre)

1. sprememba, (za)menjava(nje), (pre)ména: coloris (barve obraza) Ci., sexus, seminum Plin. izroditev, rerum, temporum Ci., eius modi permutationem ordinis facere Corn., defensionis Q.

2. (za)menjava(nje), izmenjava(nje): provinciarum L., interiores (sc. Germani) permutatione mercium utuntur T., similis si permutatio detur Iuv., permutatio iumentorum Amm., res permutationem non recipiunt Pap. (Dig.); pl.: ubi omnia diripuit emptiones [partim permutationes] ad hunc Tusculani [in monte] montem exstruendum Ci.

2. kot trgovski t.t. menjava(nje) = trgov(in)ska menjava, menjalna trgovina, trgovina na menjavo (méno): Plin., Icti.; tudi menjava, prenos (nakazilo, izdaja) denarja, unovčenje denarne menice: publica Ci. ep.
c) kot ret. t.t. zamenjava izrazov, permutácija: permutatio est oratio aliud verbis aliud sententia demonstrans Corn.

per-mūtō -āre -āvī -ātum (per in mūtāre)

1. popolnoma spremeniti (spreminjati), (za)menja(va)ti (zamenjevati), premenja(va)ti (premenjevati): statum rei publicae Ci., ordinem Lucr., pabula Plin., vices stationum Cu. menja(va)ti, dominos H., vultum Petr., cum argento domum Pl. = pobrisati jo z denarjem.

2. zamenja(va)ti ((za)menjevati): nomina inter se Pl., habitatum hunc vestis cum isto squalore Cu., aliquem Ganymede Mart., imperium consulare pro regio permutare Val. Max.; occ.
a) izmenja(va)ti (izmenjevati), odkupiti (odkupovati): captivos L., Aur., unam anum et duas puellas XXX milibus talentûm auri Cu.
b) kot trgovski t.t. α) menja(va)ti kaj za kaj: plumbum margaritis Plin., sulphurata vitreis Mart. β) denar (raz)menja(va)ti, izmenja(va)ti, zamenja(va)ti (zamenjevati), prenesti (prenašati), nakaz(ov)ati, na menice da(ja)ti ali preje(ma)ti: denarium sedecim assibus Plin., illud, quod permutavi tecum Ci. ep. kar si mi poslal po menici, ut cum quaestu populi pecunia pemutaretur Ci., cures, ut permutetur Athenas Ci. ep. da se denar pošlje po menici (= da se pošlje menica) v Atene. γ) kupiti (kupovati): equos talentis auri Plin., permutatur denariis sex Plin.

3. čisto (docela, povsem) premakniti (premikati), (za)obrniti ((za)obračati), (za)suka(va)ti: ianuam Varr., arborem in contrarium Plin., ulmus permutanda sic, ut … Plin.; pren.: permutatā ratione Plin. napačno, napak, narobe, obrnjeno.

pèro -a s, mn. pèra pérā
1. pero: guščje, paunovo pero; nojevo pero; pisati -om i mastilom; pisaće pero; pero za crtanje risalno pero; imati oštro pero; govoriti, kazivati komu što u pero narekovati komu, kaj; junak na -u peresni junak; baciti pero u trnje nehati pisati; biti jak na -u biti dober pisatelj, dober stilist; vladati dobro -om spretno sukati pero; prihvatiti se -a lotiti se, peresa, pisanja; oštriti pero na koga pripravljati se na pismeni napad na koga; uzeti pero u ruke začeti pisati
2. vzmet, pero: elastično pero puklo je pero u satu
3. list, pero: pero od kupusa; kukuruz jedrao je upijajući svojim -ima sunce
4. plavut: pero u ribe
5. brada: pero od ključa
6. vogal rute, robca: sveza kaparu u pero svoje marame; obrisa znoj s čela -om šala
7. lemeževa konica
8. rogelj, zobec, greben na buzdovanu

perorate [pérəreit] neprehodni glagol
na dolgo in široko govoriti, govoričiti; povzeti na koncu govora

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

per-pūrgō -āre -āvī -ātum (per in pūrgāre)

1. popolnoma (docela, povsem) (o)čistiti (očiščevati): alvum Ca., aegrum Cels., cervae ante partum perpurgant se quādam herbulā Ci.

2. metaf. na čisto priti (spraviti), v red spraviti, urediti, temeljito obravnavati: tertius locus perpurgatus ab eis Ci., rationes Ci.; occ. temeljito ovreči: crimina Ci.

Opomba: Raztegnjena soobl. perpurigatus: perpurigatis auribus Pl. z ušesi, voljnimi poslušati.

Perron, der, (-s, -s) Eisenbahn peron, hodnik na železniski postaji

perroquet [pɛrɔkɛ] masculin papiga; marine jadro na (drugem) jamborskem nastavku; familier kozarec pelinkovca

parler, répéter comme un perroquet (brezsmiselno) blebetati, ponavljati (za kom)

persalūtātiō -ōnis, f (persalūtāre) pozdravljanje na vse strani: non declamatio potius quam persalutatio Ci.

personalisieren personalizirati, zvesti na osebno plat

Personenkilometer, der, kilometer na osebo