Franja

lanista -ae, m (morda iz lanius; po Isid. je lanista etr. beseda = carnifex; lanista gladiator i. e. carnifex Tuscā linguā appelatus Isid.)

1. učitelj, vaditelj, trener gladiatorjev (borcev), gladiatorski (borilni) mojster; lanistae so imeli cele tolpe (familiae) gladiatorjev, ki so jih oddajali v najem za gledališke igre: Mart., Iuv., Suet., Amm., hic autem nuper se ad eum lanistam contulit Ci., num … ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur … ? Ci.

2. metaf.
a) (ker so lanistae priganjali gladiatorje v boj ter jih v parih postavljali enega proti drugemu) ščuvalec, hujskač, podpihovalec dveh na boj: ne videret unius corporis duas acies lanistā Cicerone dimicantīs Ci., ego lanista? Et quidem non insipiens Ci., quando esse satius Romam mittere legatos, … quam populum Romanum cum Antiocho, lanistis Aetolis, … dimicare? L. na priganjanje Etolcev.
b) dreser petelinov za petelinje boje, dreser bojnih petelinov (togotnikov): l. rixosarum avium Col.

lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki

lapin domestique, de chou(x) domači kunec
lapin de garenne, sauvage divji kunec
c'est un vieux lapin to je star lisjak
lapin de gouttière (humour) mačka, maček
peau féminin de lapin kunčje krzno
un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
(familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino)

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

laquear -āris, n (sg. navaja le Prisc., a ga ne izpriča) sicer le pl. laqueāria -ium, n (lacus) = lacūnar strop (neobokanih sob) s pravilnimi vdolbinicami (nav. poslikan in pogosto okrašen z zlatom in slonovino), opažen strop ali strop s polji, strop z (okrasnimi) vkladi (vložki, vdolbinicami), strop (sploh): dependent lychni laquearibus aureis incensi V., summique ferit laquearia tecti V., l. caelata Sen. ph., citro et ebore curiose cavata Ap., fulta auro Cl. — Soobl. laqueāre -is, n: Ps.-V. (Culex) in laqueārium -iī, n: Isid., od tod abl. laqueariis Amm.

laqueō¹ -āre -ātus (laquear) z opažnim stropom opremiti, večinoma le v pt. pf. laqueātus 3 z opažnim stropom opremljen, opažen: laqueata tecta Enn. ap. Ci. (na istem mestu piše Serv. (in po njem nekateri izdajatelji) lacuata tecta v enakem pomenu), Ci., Lucr. (pri katerem nekateri izdajatelji: laqueata templa), H., Iovis Capitolini magnificum templum non laqueatum auro tectum, sed parietibus totis laminā inauratum L., okrašeno ne bo le z zlatim stropom, ampak bo tudi po stenah v celoti obloženo z zlato pločevino, antra subit, tophis laqueata et pumice vivo O. na oboku okrašeno z grohom (tufom), l. cenationes Suet., domūs Vulg.

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

lard [lar] masculin slanina

lard fumé prekajena slanina
tranche féminin de lard rezina slanine
pierre féminin de lard (minéralogie, mines) salovec
(populaire) un gros lard debeluhar
(populaire) tête féminin de lard tepec (psovka)
il a mangé le lard (figuré, familier) on je kriv
être vilain comme lard jaune (familier) biti star skopuh
(se) faire du lard debeliti se (zaradi nedelavnosti, lenarjenja)
ne pas jeter son lard aux chiens (figuré, familier) na vsak dinarček gledati

lardo m

1. slanina, špeh:
nuotare nel lardo pren. živeti v izobilju
essere una palla di lardo biti debel kot prašič

2. toskansko (strutto) svinjska mast
PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. tolikokrat gre vrč po vodo, dokler se ne razbije

large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!

largo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. širok:
la via è piuttosto larga ulica je precej široka
essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
a larghi tratti pren. na široko
su larga scala pren. na veliko
alla larga daleč, proč
stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
prendere qcs. alla larga okolišiti

2. odprt:
vocale larga odprt samoglasnik

3. pren. obilen, velik; ugoden:
larga parte degli utili velik del dobička

4. pren. širok, širokosrčen:
uomo di idee larghe človek širokih nazorov

B) avv.
girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

C) inter.
largo! prostor!
fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

Č) m

1. širina, širokost; prostranost:
in lungo e in largo vsepovsod
farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

2. odprto morje:
prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

3. trg (na križišču ulic)

4. glasba largo

largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
largo de manos predrzen, smel
largo en trabajar sposoben za delo
largo de pelo dolgolas
largo y tendido na dolgo in široko
anteojos de larga vista daljnogled
camino largo dolga pot
a largo andar sčasoma
a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
a lo más largo kvečjemu, največ
a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
a las siete largas pozno po sedmih
(de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
de larga fecha že dolgo
por largo obširno, natančno
cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
es largo de contar to je dolga zgodba
hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
ir (para) largo vleči se (zadeva)
ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
saberla muy larga zelo premeten biti
ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan

laryngien, ne [-žjɛ̃, ɛn] adjectif grlen, grlski

las¹ moški spol (lasu; lasje, gen. množina: las) das Haar
človeški las das Menschenhaar
betičast las das Kolbenhaar
tanek kot las haardünn, haarfein, figurativno hauchdünn
…las Haar-
(barva die Haarfarbe, izpadanje der Haarausfall, koder die Haartolle, nega die Haarpflege, pranje die Haarwäsche, sušenje die Haartrocknung, šop das Haarbüschel, die Haarsträhne)
… za lase Haar-
(barva das Haarfärbemittel, die Haarfarbe, krema die Haarcreme, krtača die Haarbürste, lak der Haarlack, mrežica das Haarnetz, sprej der Haarspray, sušilnik der Haartrockner, ščipalka der Haarclip, utrjevalec der Haarfestiger)
za striženje las Haarschneide-
(aparat die Haarschneidemaschine, der Haarschneider, škarje die Haarschneideschere)
ki ima beloplave/kratke/temne/dolge lase flachshaarig/kurzhaarig/dunkelhaarig/langhaarig
imeti močne lase starken Haarwuchs haben
naviti lase die Haare legen
urediti lase das Haar machen
puliti si lase sich die Haare auszupfen, figurativno sich die Haare ausraufen
figurativno ne pustiti dobrega lasu na kom kein gutes Haar an (jemandem) lassen
ne skriviti komu niti lasu (jemandem) kein Härchen krümmen
ne delati si sivih las sich keine grauen Haare wachsen lassen
delati komu sive lase (jemandem) große Sorgen/(großen) Kummer bereiten
na las podoben ipd.: aufs Haar
figurativno viseti na lasu auf des Messers Schneide stehen
v lase ins Haar
figurativno skočiti si v lase [aneinandergeraten] aneinander geraten, sich in die Haare geraten/kriegen, sich in die Wolle geraten
biti si v laseh figurativno sich in den Haaren liegen, sich in der Wolle liegen, Zoff haben mit
poraščen z lasmi behaart
za las um Haaresbreite, haarbreit, um ein Haar
za las uiti smrti, nesreči, bankrotu ipd.: haarbreit an (etwas) vorbeikommen
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
niti za las um kein Haar
za lase prijeti: an den Haaren
za lase privlečen figurativno ausgefallen, weit hergeholt
privleči za lase an den Haaren herbeiziehen
| ➞ → lasje

los, las jih, jim

no los veo ne vidim jih
¡déjalos! pusti jih!

lás lasjé hair; (ščetina) bristle

brez las hairless, (plešast) bald
kratki (dolgi) lás, lasjéje short (long) hair
gosti (redki) lás, lasjéje thick (thin) hair
kodrasti (gladki) lás, lasjéje curly (straight) hair
tanek kot lás, lasjé hair-thin; as fine as a hair
za las natančno to a hair, to a T
niti za las boljši not a bit (ali whit) better
beljeni lasje bleached hair
valoviti lasje wavy hair
rdeči lasje red hair, žargon carrots pl
na balin ostriženi lasje hair cut close to the skull
negovani lasje well-groomed hair
plavi (blond) lasje fair hair
umetni lasje false hair
za lasé privlečen (figurativno) far-fetched, strained
za lás, lasjé within (ali by) a hair's breadth; narrowly, nearly
beljenje las bleaching of hair
barva las colo(u)r of hair
barva za lase hair dye
sredstvo za krepitev lás, lasjé hair restorer
čop las tress, braid, pigtail
kita las braid of hair
čop las tuft of hair
izpadanje las hair loss, loss of hair, fall of the hair
pranje las shampoo, shampooing
losjon za lás, lasjéé hair lotion, hair tonic
pomada za lás, lasjéé pomade
puder za lás, lasjéé hair powder
navijač za lás, lasjéé wave clip, curler, curl clip, (iz papirja) curlpaper
klešče za kodranje lás, lasjé curling tongs pl, curling iron
rast las growth of hair
striženje las haircut, haircutting
sušílec za lás, lasjéé (fen) electric hairdryer, dryer
mrežica za lás, lasjéé hairnet
nakit za lás, lasjéé ornament for the hair
ščetka za lás, lasjéé hairbrush
trak za lás, lasjéé ribbon, bow for the hair
koder las curl, ringlet, lock
sredstvo za odstranjevanje las depilatory
biti si v lás, lasjééh z to be at loggerheads with, to be at daggers drawn with, (gledé, zaradi) over
lasje mi izpadajo my hair is thinning
delati sive lás, lasjéé komu (figurativno) to prove a headache for someone, to turn someone's hair grey
ne si delati sivih las glede, zaradi not to distress oneself about something
lás, lasjéé si puliti to tear one's hair
izgubiti lás, lasjéé to lose one's hair
(po)česati si lás, lasjéé to comb one's hair
urediti si lás, lasjéé, sfrizirati si lás, lasjéé to do (ali to dress) one's hair, ZDA to fix one's hair, to set one's hair
pristriči lás, lasjéé to trim the hair
razpustiti (si) lás, lasjéé to let one's hair down
(po)vleči koga za lás, lasjéé to pull someone's hair
imeti plave, blond lás, lasjéé to have fair hair
dati si ostriči lás, lasjéé to have (ali to get) one's hair cut
skočiti si v lás, lasjéé (figurativno) to come to blows; VB žargon to get stuck in
to je nekoliko za lás, lasjéé privlečeno that's a little far-fetched
lasje se mi ježé I feel my hair standing on end
lasje so se mi ježili my hair stood on end
pepelnato pobarvati lás, lasjéé to dye the hair grey
za lás, lasjé je manjkalo it was a close shave, it was within a hair's breadth, it was a near thing
za las je šlo! that was a touch too near (for comfort)!
niti lás, lasjéú ji niso skrivili they didn't harm a hair of her head, not a hair on her head has been touched
on ne bi nikomur skrivil lasá he would not hurt (ali harm) a fly
za lás, lasjéé privleči to drag in by the head and shoulders, to force in
oprati si lás, lasjéé to wash one's hair
za las uiti to have a narrow (ali a hairbreadth) escape, to have a narrow (ali close, tight) squeeze
za las smo ušli smrti we were within a hair's breadth of being killed, we just escaped death by the skin of our teeth
za lás, lasjé zgrešiti to miss by a hair
ni vredno, da si delate sive lás, lasjéé glede tega it is not worth while worrying yourself to death over it
to visi (je) na lás, lasjéu zdaj it is touch and go now
ta otrok mi dela sive lás, lasjée (figurativno) this child is a great worry (ali trial) to me

lás cheveu moški spol , poil moški spol, pogovorno tif(fe) moški spol

lasje cheveux moški spol množine, chevelure ženski spol
beli (črni, kostnnjevi, rdeči, sivi, siveči, svetli) lasje cheveux blancs (noirs, châtains, roux, gris, poivre et sel, blonds)
kodrasti lasje cheveux frisés (ali bouclés, crépus)
nepristni lasje faux cheveux, cheveux postiches, postiche moški spol
gosti lasje cheveux abondants (ali épais, durs)
redki lasje cheveux rares (ali clairsemés)
skuštrani lasje cheveux ébouriffés (ali en désordre, emmêlés, hirsutes)
dolgi (kratki) lasje cheveux longs (courts)
biti si v laseh être aux prises (ali à couteaux tirés)
za las je manjkalo, da cela a tenu à un cheveu que, peu s'en est fallu que
za lase privleči tirer par les cheveux
puliti si lase s'arracher les cheveux
niti lasu ne skriviti komu ne pas toucher à un cheveu de quelqu'un
viseti na lasu ne tenir qu'à un cheveu
dati si ostriči lase se faire couper les cheveux
striženje las une coupe de cheveux

lás cabello m ; pelo m

lasje pelo m, cabellera f
beli las(je) cana(s) f (pl)
beljeni lasje pelo m oxigenado
sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
kodrasti lasje cabellera f rizada
nepristni lasje pelo m postizo
gosti lasje pelo m tupido
skuštranih las greñudo
voda za lase agua f capilar
tanek kot las capilar
svileni lasje cabellos m pl sedosos
dobiti bele lase echar canas
lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
skočiti si v lase andar a la greña
razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
viseti na lasu estar pendiente de un cabello
vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo

lasciare

A) v. tr. (pres. lascio)

1. pustiti, puščati

2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo

3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

6. prepustiti, prepuščati

7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se

lāscīvia -ae, f (lascīvus)

1. (v blažjem pomenu) igra, šala, razposajena (prešerna, objestna) veselost, objestnost, (ne)porednost, nagajivost: ut „profectione laeti piscium lasciviam intuerentur“ Pac. ap. Ci. živahno gibanje, hilaritas et lascivia, lusus atque lascivia, nec lasciviā nec risu Ci., laeta l. Lucr., ut nudi iuvenes … Pana venerantes per lusum atque lasciviam currerent L., quem non in iocos vocabit lascivia Sen. ph., ferunt Vettium Valentem lasciviā in praealtam arborem conisum, interrogantibus … respondisse … T., audacis lasciviae pretium est voluptas spectantium T. drzne igre (o plesu med meči), priorem lasciviam repetere Plin. iun. (o delfinih); metaf. o neosebnih subj.: naturae l. Plin.; šalj.: o virgarum lascivia Pl. o ti, na čigar hrbtu pogosto objestno plešejo šibe = ki jih pogosto dobiš s šibami po hrbtu.

2. (v slabem pomenu)
a) objestnost, prešernost, prevzetnost, prevzetíja, napihovanje, arogantnost, nadutost, ošabnost, samovšečnost, samopašnost, neugnanost, razbrzdanost, razuzdanost, razposajenost, nezmernost, razpuščenost: (naspr. continentia, modestia): lasciviam a vobis prohibetote L. ne bodite prevzetni, maledicendi l. Q., quas (sc. faces) in vacuas domos et inania templa per lasciviam iaculabantur T. iz objestnosti, Claudius … theatralem populi lasciviam severis edictis increpuit T., Plinio in poëmatis lasciviam, in moribus constitisse censuram Aus.; v pl.: temulentiae lasciviae Val. Max., Messalina paribus lasciviis ad cupidinem et fastidia T. enako muhasta (hudomušna); occ. evfem. nasladnost, razkošje, sla, pohotnost, poltenost, čutnost: quos soluto imperio licentia atque lascivia corruperat S., modestiam praeferre (javno (na zunaj) kazati) et lasciviā uti T. (o ženskah), oculorum lasciviā omnes feminas anteire Iust. v pohotnih pogledih, lascivias exercere cum filia Arn. svoji pohotnosti (svojemu pohotnemu poželenju) streči.
b) (o slogu) nališpanost, nakičenost, prisiljenost, neobrzdanost: lascivia deliciaeque Q., recentis huius lasciviae flosculis capti Q.

lásek (-ska) m

1. hipok. piccolo capello

2. (nitast okras božičnega drevesa) filo d'argento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne popustiti niti za lasek non cedere di uno iota
bot. koreninski laski peli radicali
bot. marijini laski adianto, capelvenere (Adianthum capillus-veneris)