Franja

plācābilis -e, adv. -iter (plācāre)

1. (lahko) potolažljiv, (zlahka) pomirljiv (umirljiv), spravljiv (naspr. inexorabilis, irritabilis): Ter., T., Sen. ph., Sen. tr., Val. Fl., Stat. idr., irritabiles animi sunt optimorum saepe hominum iidemque placabiles Ci., habere omnia aequiora et placabiliora quam animum praetoris atque hospitis Ci., inimicis te placabilem, amicis inexorabilem praebes Corn., esse placabilem (naspr. irasci celerem esse) H., quo quisque maior, magis est placabilis O., sacris placabilis ira (sc. est) O., in posterum moneo, ut te erroribus tuorum placabilem praestes Plin. iun.; z ad in acc.: Hortensii tam placabile ad iustas preces ingenium L.; pesn. metaf.: ara Palici V., ara Dianae V. milejše Diane (ker Diani niso več žrtvovali ljudi tako kot v Tavridi).

2. act. za tolažbo (potolažitev) primeren, tolažeč, tolažljiv, pomirjajoč, pomirljiv: Cass., te ipsum purgare ipsi coram placabilius est Ter., conciliandos esse ac propitiandos placabiliter et leniter existimationi salutique eius, qui apud eos accusatus est Gell., id nosmet indicare placabilius est Ter., si una hostia placabilis, placabiliores utique hostiae plures Lact., sacrificium Lact.

placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)

1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.

2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3

1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.

2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.

plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione

plačílo pago m ; remuneración f ; gratificación f ; (honorar) honorarios m pl

kot plačilo za en pago de
proti plačilu a pago, contra (ali mediante) pago
namesto plačila en lugar de pago
odložitev plačila prórroga f; moratoria f
potrdilo o plačilu recibo m
ustavitev (zapora) plačil suspensión f (bloqueo m) de pagos
odkloniti plačilo rehusar el pago
opomniti, pozvati k plačilu reclamar (ali apremiar para) el pago
(ne)zmožen plačila (in)solvente

plagula -ae, f (demin. k plaga²)

1. pola toge: non, si quis tunicam in usu ita consuit, ut altera plagula sit angustis clavis, altera latis Varr.

2. pola papirja: premitur ergo praelis, et siccantur sole plagulae atque inter se iunguntur Plin.

3. preproga, prestirača, rabljena
a) kot posteljna odeja: Varr. fr. ap. Non., pallam fac cito de mensa et plagulam de lecto [et] pellis demitte ordine Afr. fr., in pulvinaribus plagulis Non.
b) kot posteljno ali nosilnično zagrinjalo: ii primum lectos aeratos, vestem stragulam pretiosam, plagulas et alia textilia L.

plain¹ [pléin] pridevnik (plainly prislov)
preprost, enostaven, navaden; brez okraskov, preprost (soba itd.); nevzorčast, enobarven (blago); črno-bel (fotografija, risba); nemikaven, neprivlačen, neuglajen (obraz, dekle); jasen, razumljiv, nedvoumen, brez ovinkov (pogovor), očiten, razločen; nerazredčen (alkohol); odkrit, pošten; srednji, nepomemben, povprečen
metalurgija nelegiran (npr. jeklo); raven, plosk (dežela)
figurativno gol, čist (nesmisel)

plain clothes civilna obleka
plain cooking domača kuhinja
plain card navadna karta (razen kralja, dame in fanta)
plain fare domača hrana
as plain as plain can be; ali as plain as the nose on one's face; ali plain as a pikestaff; ali as plain as point jasno kot beli dan
plain dealer poštenjak, odkrit človek
plain dealing odkritost, iskrenost, pošteno trgovanje
plain knitting gladko pletenje (same desne)
in plain English; ali in plain language brez ovinkov, naravnost (povedati)
plain living preprost način življenja
plain paper nečrtan papir
plain sewing bela vezenina, šivanje belega perila
plain speaking odkrito govorjenje
plain truth čista resnica
to be plain with naravnost komu povedati

Plancius 3 Pláncij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana predstavnika tega rodu sta

1. Cn. Plancius Gnej Plancij, vitez, carinski zakupnik: Ci.

2. njegov sin Cn. Plancius, ki je kot kvestor v Makedoniji podpiral Cicerona v pregnanstvu, zato ga je ta zagovarjal, ko je bil l. 54 tožen de ambitu: Ci. Od tod adj. Planciānus 3 Pláncijev: senatus consultum Ulp. (Dig.).

plane³ [pléin] samostalnik
ravnina, ravan, nižina
geometrija ploskev
figurativno stopnja, višina, nivo, raven
pogovorno letalo
mineralogija glavni hodnik v rudniškem rovu

figurativno on the upward plane v vzponu
on the same plane as na istem nivoju kot

plank|a ženski spol (-e …) die Latte; das Zaunbrett
zabit kot planka vernagelt, dumm wie Bohnenstroh

planté, e [plɑ̃te] adjectif

bien planté (oseba) lepo raščen, postaven in krepak; nepremično stoječ
rester planté obstati kot vkopan

plānus¹ 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)

1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.

2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē

1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.

2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.

plastični denar stalna zveza
(plačilne kartice) ▸ plasztik bankkártya
Plačilo je bilo možno tako z gotovino kot s plastičnim denarjem. ▸ Készpénzzel és kártyával is lehetett fizetni.

plátno s platno: čisto, grubo, voštano, nepromočivo, knjigovezačko, šatorsko platno; ribari savijaju -a ribiči zvijajo jadra: blijed kao platno bled kot krpa

Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. — Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.

plâtre [plɑtrə] masculin (žgan) mavec, gips, sadra; izdelek iz mavca, mavčni odlitek, kip iz mavca; familier bela šminka; vulgairement denar; pluriel štuk

de plâtre (figuré) glinast, votel, šibek
battre comme plâtre pošteno pretepsti
essuyer les plâtres kot prvi stanovati v novem stanovanju
être dans le plâtre biti v mavcu
mettre un bras cassé dans le plâtre (médecine) dati zlomljeno roko v mavec

platter [plǽtə] samostalnik
pladenj, velik (lesen) krožnik
ameriško, sleng gramofonska plošča

figurativno on a platter kot na pladnju, igraje (dobiti)

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

Plautius (vulg. Plōtius) 3 Plávtij(ev) (Plávcij(ev)), Plótij(ev) (Plócij(ev)), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani predstavniki tega rodu so:

1. M. Plautius Silvanus Mark Plavtij Silvan, ki je kot ljudski tribun s svojim zakonom (lex Plautia Papiria) končal zavezniško vojno: Ci.

2. L. Plotius Lucij Plótij, pesnik: Ci.

3. Plotius Tucca Plótij Tuka, pesnik, Vergilijev prijatelj. Kot adj. Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): lex Plautia (Plotia) S., Ci. fr., enako tudi samo Plotia Ci. ep.; rogatio Plotia (Plautia) Suet., Gell. — Od tod adj. Plautiānus (Plōtiānus) 3 Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): bona Plotiana Ci. (nekega) Plotija, fabulae Gell.

plávati to swim; (stvari, na vodi) to float, (s tokom) to drift

plávati pod vodo to swim under water
plávati v, po zraku to hover
plávati na hrbtu to swim on one's back
plávati eno miljo to swim a mile
bočno plávati to swim on one's side
plávati proti toku to swim against the current
plávati s tokom (figurativno) to swim with the tide (ali with the current)
plávati kot riba to swim like a fish
plávati čez reko, jezero, Rokavski preliv to swim a river, a lake, the Channel
plávati kot kamen to swim like a stone, to swim like a tailor's goose, to swim like a brick
plávati v krvi (figurativno) to be steeped (ali to welter) in blood
plávati v solzah to be bathed in tears, to brim with tears
on plava v denarju he is rolling in money
klet je plavala v vinu the cellar was swimming in wine
olje plava na vodi oil floats on water
predaleč (ven) plávati to swim out of one's depth
plutovina plava v vodi cork floats in water

plávati nadar ; (na vodi) flotar

plavati čez reko atravesar (ali cruzar) a nado un río
plavati s tokom nadar a favor de la corriente
plavati proti toku nadar contra la corriente (tudi fig)
na hrbtu plavati nadar de espalda, hacer la plancha
plavati pod vodo nadar entre dos aguas
plavati v denarju (fig) nadar en la opulencia (ali en dinero), ser un Creso
plavati kot kamen (riba) nadar como un plomo (un pez)
plavati v zraku flotar, (letalo v drsenju) planear
plavati v oblakih (fig) andar por las nubes
plavaje a nado, nadando