Franja

hruméti -im
1. bučati, hučati: v tovarni hrumijo stroji
2. galamiti, grmjeti: na zborovanju hrumeti proti reformam
3. tútnjiti: tanki hrumijo po cesti
4. vikati, derati se: zmeraj hrumi na svoje ljudi

hrvátar -ja m
1. v. hrvat
2. nekada sezonski šumski radnik koji se zaposlio u Slavoniji

hudò pril.
1. vrlo, veoma: hudo jezen, bolan
2. teško, teško: hudo je, če nimaš nikogar svojega; pri nas je sedaj zelo hudo; hudo mi je pri srcu
3. neljubazno, namršteno: hudo se drži; hudo gleda
4. hudo me je imelo, da bi ga udaril jedva sam se savlađivao, a da ga nisam udario

hújšati maigrir, se décharner, s'émacier; empirer, aggraver

hvalíti i hváliti -im hvali -íte, hvalil -íla
I. hvaliti: vsaka mati hvali svojega otroka; hvaliti koga na vsa usta; delo hvali mojstra; vsak berač svojo malho hvali
svaki ciganin svoga konja hvali
II. hvaliti se
1. hvaliti se: hvaliti se z junaštvom
2. hvastati se: kaj se hvališ, reva!

igráčkar -ja m onaj koji se rado igra: ta otrok je velik igračkar

igráti -am
I.
1. igrati: igrati hokej, košarko, odbojko; igrati za denar; odlično je igral šah; igrati karte
kockati se, kartati se, igrati se karata
2. predstavljati, prikazlvati: Hamleta, vlogo Jermana; igrati glavno vlogo; v kinu igra dober film
3. svirati: igrati harmoniko, Bethovnovo sonato
4. pretvarati se: ves večer je sumo igrala
5. glumiti, izigravati: igrati prizadetost, veliko damo
6. poigravati, igrati: okrog ust ji igra smeh; solze mu igrajo v očeh
II. igrati se igrati se: igrati se razbojnike
igrati se razbojnika, hajduka; igrati se z otroki; igrati se slepe miši
igrati se slijepoga miša, igrati se žmure

igráti -ám nedov.
1. a interpreta un rol
2. a cânta (la un instrument)

igráti se a se juca

igrív -a -o koji se rado igra, nemiran, igrav, žrv: -i prsti; -a fantazija; igriv otrok

ílovišče s mjesto gdje se kopa ilovača

imenováti -ujem dov./nedov.
1. a numi, a-i da un nume
2. a chema pe nume
3. a numi, a desemna (într-o funcţie)

imenováti se a se numi

iméti imam, imej imejte, imel unela, imajoč
I.
1. imati: imeti hišo, dom; imeti kaj soli v glavi
biti pametan; imeti srečo; imeti zaslužek
zarađivati; imeti oblast v svojih rokah
imati vlast u svojim rukama; imeti veliko opraviti
imati mnogo posla, biti veoma zauzet; imeti vsega dovolj
imati svega u izobilju; imeti več sreče kot pameti; vem, s kom imam opraviti
znam s kim imam posla
2. držati: imeti konje, govor, študente na stanovanju
3. držati, smatrati: imeti koga za poštenjaka, za nedolžnega
4. imeti koga za norca držati koga za budalu, praviti koga budalom, sprdati se s kim; imeti ga pod kapo
biti nakićen, biti pripit, biti nakresan, iluminiran; imeti mlade
okotiti se, ošteniti se, oprasiti se, oteliti se, oždrijebiti (-ždreb-) se; imeti s kom prepir
svađati se s kim; imeti koga rad
voljeti (-le-) koga; imeti koga v čislih
cijeniti (cen-) koga; imeti koga trdo, v strahu
držati koga u zaptu; ima me, da bi zaspal
spava mi se
5. morati: imaš priti o pravem času
6. moći: mi imaš posoditi kaj denarja
možeš li mi pozajmiti
II. imeti se: kako se imaš
kako si, kako živiš; dobro se imej
budi zdrav, budi sretan, budi srećan, dobro se provedi
III. ne imeti
nemati: nimam ti kaj povedati
nemam šta da ti kažem; nimaš mu kaj očitati
ti nisi pozvan da ga prekoravaš

imigrirati -am (lat. immigrare) imigrirati, useliti se, doseliti se

imitírati -am (lat. imitari) imitirati, imitovati, oponašati, podražavati, ugledati se na što: imitirati koga v nastopu; imitirati sliko, glas

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

informírati -am (se) dov./nedov. a (se) informa, a se documenta

intrigírati intriguer, forger des intrigues, cabaler, se livrer à des machinations (ali des manigances)

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

íti grèm-pójdem-šèl nedov./dov.
1. a merge, a se duce
2. a pleca

íti (grem) aller, marcher, se rendre, passer

iti iz, ven sortir
iti (grem) gor monter
iti (grem) dol descendre
iti (grem) po aller chercher
iti (grem) mimo passer devant (ali à côté, près de)
iti (grem) naprej poursuivre, continuer (son chemin)
iti (grem) nazaj (s'en) retourner, rebrousser chemin, revenir sur ses pas, reculer
dež gre il pleut
toča gre il grêle, il tombe de la grêle
sneg gre il neige
iti (grem) za kom suivre quelqu'un
gre za kaj il s'agit, il est question, il y va de
iti (grem) po sreči prendre une bonne tournure, s'annoncer bien
za to ne gre cela n'entre pas en ligne de compte, il n'est pas question de cela
to mi gre cela me revient de droit
bo že šlo ça ira, ça s'arrangera