Franja

échalas [ešala] masculin kol (za vinsko trto ipd); figuré fižolovka, prekla, dolgin; tanka noga

un grand échalas velika in mršava oseba
il a avalé un échalas, il se tient droit (ali raide) comme un échalas drži se togo, kot da bi bil kol pogoltnil

échantillon [ešɑ̃tijɔ̃] masculin vzorec; šablona; poskus(ni vzorec); zakonita, predpisana mera

échantillon de parfum vzorec parfuma
brique féminin d'échantillon opeka predpisanih mer
carte féminin, cahier masculin d'échantillons karta, zvezek vzorcev
échantillon pris dans le tas, dans la masse naključni vzorec ali poskus
acheter quelque chose sur échantillon kupiti kaj po vzorcu
prélever des échantillons vzeti (poskusne) vzorce
ne pas répondre à l'échantillon ne ustrezati predpisom o merah, o vzorcu

échapper [ešape] verbe intransitif uteči, uiti (à quelqu'un komu), uhajati; izmuzniti se; poiti (potrpežljivost); izpasti (ime); verbe transitif, vieilli uiti

s'échapper pobegniti, ubežati; odparati se (šiv); prekipeti (mleko); teči (solze); uhajati (plin)
le chien a échappé à son maître pes je pobegnil gospodarju
échapper des mains uiti, pasti iz rok
son nom m'échappe ne morem se spomniti njegovega imena
rien ne lui échappe on vse opazi ali vidi, nič mu ne uide
ce produit échappe à la taxe sur les articles de luxe ta izdelek je oproščen takse na luksusne predmete
l'échapper belle srečno odnesti pete, odnesti zdravo kožo
échapper à la compétence ne spadati v pristojnost
cela m'a échappé to mi je ušlo, to sem prezrl
cela m'échappe (familier) tega ne razumem
le mot m'est échappé beseda mi je uš

échelon [ešlɔ̃] masculin lestveni klin; figuré stopnja; militaire razporeditev vojaških edinic druga za drugo; militaire četa, vod, oddelek na pohodu (v določeni medsebojni razdalji)

échelon d'attaque (militaire) napadalni val
échelon d'imposition davčna stopnja
échelon de traitement plačilna stopnja ali skupina
en premier échelon v sprednji črti
disposer par échelons razporediti v stopnje
monter (ali gravir), descendre un échelon stopiti za klin više, niže
la corruption règne à tous les échelons korupcija vlada na vseh ravneh

écrire* [ekrir] verbe transitif pisati (à quelqu'un, à quelque chose komu, s čim); na-, v-, zapisati; pisateljevati; komponirati; pismeno izdelati, pismeno obvestiti

machine féminin à écrire pisalni stroj
papier masculin à écrire pisalni papir
écrire au brouillon, au propre napisati v konceptu, na čisto (v čistopisu)
écrire avec aisance, lisiblement pisati z lahkoto, čitljivo
écrire comme un chat, à la diable zelo nečitljivo pisati
écrire au courant de la plume hitro napisati
écrire à la craie, au crayon, à l'encre, avec un stylographe pisati s kredo, s svinčnikom, s črnilom, z nalivnim peresom
écrire de bonne encre (figuré) pisati v ostrem tonu
écrire sur une feuille de papier, dans (ali sur) un cahier, sur le tableau noir, sur un agenda pisati na list papirja, v zvezek, na šolsko tablo, v notes
écrire à la machine (na)tipkati
écrire en toutes lettres polno izpisati
écrire en majuscules (ali: capitales), en miniscules pisati z velikimi, z malimi črkami
se mêler d'écrire ukvarjati se s pisanjem

écurie [eküri] féminin konjski hlev, konjušnica; konji v hlevu

garçon, valet masculin d'écurie konjski hlapec
écurie (de course) dirkalni konji; dirkalni avtomobili; biciklisti
c'est une vraie écurie (figuré) to je pravi hlev, svinjak (= umazan lokal)
tu te crois dans une écurie? ali misliš, da si v hlevu?
entrer quelque part comme dans une écurie vstopiti nekam neotesano, brez pozdrava
nettoyer les écuries d'Augias očistiti Avgijev hlev, figuré napraviti red
sentir l'écurie (figuré) iti hitreje, ko se bližamo cilju (kot konj, ki zavoha svoj hlev)

écusson [eküsɔ̃] masculin ščitek v grbu, ščitek z napisom

écusson de tissu aux armes de la province d'origine znak iz blaga z grbom rojstne province; znak iz blaga na vojaški uniformi (rod vojske); pokrovček na ključavnici; hrbtni del oklepa pri nekaterih žuželkah; del drevesne skorje z očesom ali popkom za cepljenje

edge-tool [édžtu:l] samostalnik
ostro nabrušeno orodje

to play (ali jest) with edge-tools z ognjem se igrati

edínstven unique; matchless; peerless

on je edínstven there is no one to match him, there is nobody like him
edínstvene lepote of a unique (ali matchless) beauty

edizione f

1. izdaja:
edizione riveduta e corretta pregledana in popravljena izdaja
edizione critica kritična izdaja
edizione a cura di izdajo uredil...
edizione della sera večerna izdaja (časopisa)
edizione straordinaria posebna izdaja
un'edizione di diecimila copie izdaja v nakladi deset tisoč primerkov

2. repriza, postavitev (predstava):
una bella edizione dell'Aida di Verdi lepa postavitev Verdijeve Aide

3. šalj. različica, izdaja (o osebi):
hai visto Maria nell'ultima edizione ? ali si videl Marijo v zadnji izdaji?

edō¹ -ere -ēdī -ēsum (indoev. kor. ed jesti; gr. ἔδω, ἐδϑίω, ἔδϑωjem, osk. edum jesti, lat. edūlis, ēsca, inedia)

1. jesti, pojesti, žreti; (o ljudeh): Kom. idr., nec esuriens Ptolemaeus ederat iucundius Ci., edendi amorem cibus obduret Lucr., non edi quidquam praeter olus H., edisti satis atque bibisti H., siquis guttur fregerit, edit (= edat, gl. opombo) ālium H., tempus edendi H., penuria edendi V. pomanjkanje hrane, amor edendi V. želja po jedi, ardor edendi O. volčja lakota, pecus edendum O. klavna živina, avide edere O., edere muraenas Sen. ph., testes ursinos Plin., non ut edam vivo, sed ut vivam edo Q.; (o živalih): pullos in aquam mergi iussit, ut biberent, quoniam edere nollent Ci., edendi rabies V. požrešnost (o volku), pecus edit agellum H. ovce se pasejo po njivi (= njiva ni obdelana); preg.: pugnos edere Pl. s pestmi po hrbtu jih dobiti, de patella edere Ci. (gl. patella), multos modios salis simul edere Ci. (o starem prijateljstvu).

2. pren.
a) = zapraviti: bona edere Pl.
b) razjedati, uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): culmos esset (gl. opombo) robigo V., carinas est (= edit) vapor (ogenj) V., artus sacer ignis edebat V. (o bolezni), edit flamma medullas V. (o ljubezni), si quid est (= edit) animum H., corpora virus edit O., nec te edat dolor O., edunt oblivia laudem Sil.

Opomba: Star. cj. pr. edim, edis, edit itd.: Pl., H. idr. Skrčene obl., enake pomožniku esse: es, est, estis, inf. esse, cj. impf. essem, 3. os. pr. pass. estur = editur: Ca., Pl., H., Q., Iuv.; cj. impf. pass. essētur: Varr.; cj. pf. act. ēserim ali ēsserim: Ap.

education [edjukéišən] samostalnik
vzgoja, izobrazba, šolanje, pouk

free education brezplačen pouk
classical education klasična izobrazba
commercial education trgovska izobrazba
general education splošna izobrazba
primary (ali elementary) education osnovna izobrazba
secondary education srednješolska izobrazba
trade education strokovna izobrazba
board of education šolski svet

éducation [-sjɔ̃] féminin vzgoja; izobraževanje; izobrazba; olika, lepo vedenje

sans éducation slabó vzgojèn, neolikan; neizobražen
éducation civique državljanska vzgoja
éducation générale splošna izobrazba
éducation manuelle pouk ročnega dela
éducation musicale glasbena vzgoja
éducation physique, corporelle telesna vzgoja, telovadba (šolski predmet)
éducation politique, professionnelle, scolaire, universitaire politična, poklicna, šolska, univerzitetna vzgoja ali izobrazba
maison féminin d'éducation vzgojni zavod
Ministère masculin de l'Education nationale ministrstvo za prosveto (znanost in kulturo)
avoir de l'éducation biti dobro vzgojèn
faire l'éducation d'un enfant vzgojiti otroka
manquer d'éducation biti brez vzgoje, biti nevzgojèn, neolikan, neizobražen

ēdūcō -ere -dūxī -ductum (imp. ēduc, toda ēdūce: Pl., star. inf. pr. pass.: ēdūcier Pl.)

I. izvleči (izvlačiti), izdreti (izdirati), potegniti (potezati): gladium Ci., C., S., Iuv., ferrum eduxit (namreč iz rane) O., eduxit corpore telum V.; occ. (o žrebu): tris sortes conici, unam educi Ci.; tudi brez sors: educit ex urna tris Ci., homo felix educet, quas volet (tribus) Ci. bo izžrebal; (o mladičih): izvaliti, povreči: pullos Pl., fetum Plin.; (o tekočini): si hoc eduxeris Pl. če izpiješ.

— II.

1. voditi iz … , peljati iz … , odvesti (odvajati), vzeti: populum e comitio Varr., educ tecum omnīs tuos Ci., cum ceteri quos voluerant legatos eduxerint Ci. so vzeli s seboj, ed. natam O. iz podzemlja privesti, virtus leto te educere potest Val. Fl., se multitudini ed. Sen. ph. odtegniti (odtezati) se; z dvojnim acc.: hos secum milites Ci., comitem ed. aliquem H. s seboj vzeti. Kam? aliquem huc foras Pl., se ed. foras Ter. oditi, quos educere in provinciam non potuit Ci., ed. aliquem secum rus Ci., ed. in agros … iumenta canesque H. na lov voditi, aliquem in cubiculum Suet. Od kod? exercitum castris (abl.) Ci., C.; s praep: uxorem ab domo secum Ci., aliquem de senatu Ci., aliquem e custodia Ci., aliquem ex urbe L., equos ex Italia L. izvažati, gregem e navi Suet. izkrcati.

2. occ.
a) voj.: (četam, vojski) veleti odriniti, odpraviti se, vzdigniti se, odkorakati: copias educunt Pl., ed. exercitum citra Rubiconem Ci., exercitum ex Syria Ci., exercitum in expeditionem Ci., e castris duas legiones C., legiones ex hibernis C., cohortes ex urbe C., copias in aciem N., ex navibus copias N. izkrcati, Numidas equites … expeditos educit S., ed. pubem castris V.; o poveljniku samem z neizraženim obj.: si (Caesar) maturius ex hibernis educeret C. ko bi … odrinil, Tullus … in aciem educit L., Ap. Claudius … tribus simul portis eduxit L.
b) (ladjam, ladjevju) odjadrati (odpluti) veleti: naves ex portu C., classem portu Plin., pinus educta navalibus O.
c) jur.: (obtoženca) pred sodišče (pred sodnika) postaviti, gnati, pozvati: Q., domum, ad istum in ius eductus est Ci., Sthenium statim educunt Ci., is quidem eductus ad consules Ci.; na kaznovanje odvesti: tintinnaculos vos voltis educi viros Pl.
č) (vodo) napeljevati, spelj(ev)ati: lacus ita eductus, ut … Ci. voda iz jezera tako spuščena, da … , ed. aquam in fossas Plin. ali in fundum Icti.
d) (stavbe) naprej pomakniti: turrem in extremam navem T., moles, quam eductam in Rhenum retulimus T.

— III.

1. „speljati“ = zgraditi, sezidati: molem V., aram caelo (dat. = do neba) V., caelo educitur ara Sil., sub astra educta turris V., moenia educta caminis Cyclopum V. sezidano iz železa iz delavnic Kiklopov, instar montium eductae pyramides T., ed. pyram Sil.; pesn.: (signa aulaeorum) placido educta tenore tota patent O. ki se počasi dvigajo (vzdigujejo), quae me … superas eduxit … sub auras O. ki me je povzdignila, animumque moresque aureos educit in astra H. kuje v zvezde = poveličuje.

2. pren.
a) (= ēducāre) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati), odgojiti (odgajati): Cu., Col., Iuv., Sil. idr., istam eduxi meae domi Pl., ed. aliquem a parvulo Ter., aliquem bene et pudice Ter., hic (pullus) ita eductus Varr., qui istius domi erat eductus Ci., ed. natos, parvos fetus V., Virbius eductus umentia circum litora V., quem tibi coniux educet silvis regem V., an me in praetorio patris … prope natum, certe eductum, … cum semenstri hoc conferam duce L., eductus in contubernio legionum T. ali Cassius … severā patris disciplinā eductus T. vzgojen v … ; pesn.: aura distinctos educit verna colores Cat.
b) (čas) preživeti, prebiti: ed. pios annos Pr., dena saecula Sen. ph., nimbos Val. Fl., adloquiis ludoque educite noctem Val. Fl., insomnem ludo ed. noctem Stat., sub hiberno somnos ed. caelo Sil.

Edūla -ae, f: Tert. ali Edūlia -ae, f: Don. ali Edūlica -ae, f: Aug. (edere) Edula, Edulija, Edulika, boginja, ki preskrbuje otroke s hrano; imenovana tudi Edūsa -ae, f in Edūca -ae, f: Eduza, Eduka: Varr. ap. Non., Aug.

efékt effect

brez efékta effectless
svetlobni efékt light effect
zvočni efékt sound effect
lov za efékti staginess
to ni imelo nobenega efékta nanj it was of no effect (ali it had no effect) on him
vsak efékt ima svoj vzrok every effect has its cause
napraviti (svoj) efékt to take effect

effet [efɛ] masculin učinek, efekt; izid, rezultat; posledica; uspeh; vtis; izvedba, uresničenje; dejanje, delo; namen, smoter; commerce menica, vrednostni papir; technique delovni učinek, storitev; pluriel obleke, stvari; prtljaga; blago; imetje, premičnine

à effet učinkovit, efekten
à l'effet (juridique) z namenom (de vendre prodaje)
à, pour cet effet v ta namen
avec effet de z veljavnostjo od
en effet dejansko; kajti; vsekakor, seveda
par l'effet de zaradi
sans effet neučinkovit, brez učinka
sous l'effet de pod učinkom
effets civils, militaires civilna, vojaška obleka
effet curatif zdravilen učinek
effet à courte échéance kratkoročna menica
effet de l'ensemble splošen vtis
effet final končni učinek, rezultat
effets immobiliers nepremičnine
effet au porteur menica, ki se glasi na imetnika
effet non provisionné nepokrita menica
effets publics državni papirji
effet rétroactif, (juridique) retroaktivna moč
effet à vue menica na pokaz
avoir de l'effet sur les résultats vplivati na izid, na rezultate
couper son effet à quelqu'un zmesti, zbegati koga
déclarer sans effet razveljaviti
émettre un effet izstaviti menico
faire de l'effet učinkovati, biti učin kovit
faire son effet zbuditi pozornost, učinkovati
faire à quelqu'un l'effet de ... zdeti se komu kot ...
il me fait l'effet d'un garçon sérieux dela mi vtis resnega fanta
faire, produire un bon effet delati, napraviti dober vtis
honorer un effet plačati menico
manquer, rater son effet zgrešiti svoj učinek
mettre à effet, en effet uresničiti
mettre de vieux effets pour travailler au jardin obleči staro obleko za delo na vrtu
prendre effet začeti učinkovati ali veljati
viser à l'effet misliti na učinek
il n'y a point effet sans cause ni učinka brez vzroka
à petite cause grand effet majhen vzrok velik učinek

effētus 3 (ex in fētus)

1. oslabel zaradi večkratnega rojevanja ali nesenja: uxor effeta Ap., gallinarum aliae cotidie pariunt, aliae bis die, aliquae in tantum, ut effetae moriantur Plin., sicut effeta parente S.

2. pren.: sploh oslabel, onemogel, utrujen; kot prvotni pt. pf. z abl.: corpus Ci., saeclis effeta senectus V., effetus laniger annis O., vires effetae V., agri V. izpita, izmolzena polja; pesn. z gen.: verique effeta senectus V. nedovzetna za resnico, rusticus laboris sui effetus Ambr.

efficiō, starejše ecficiō, -ere -fēcī -fectum (ex in facere)

I.

1. storiti, ustvariti (ustvarjati), narediti (narejati), napraviti (napravljati), povzročiti (povzročati), tudi roditi (o zemlji): ex hac radice effecti panes C., efficere unam legionem ex duabus C., pontem, turres, castella, tormenta C., urbem ex latere Ci. zgraditi, sezidati iz opeke, Capitolium gratis exaedificari atque effici potuit Ci., vitrum caeruleum colorem efficit C., tantam vilitatem pax efficit Ci., magnas rerum commutationes efficere C., is dies aestus efficere consuevit C. ta dan navadno nastane velika plima, ager efficit cum octavo Ci. rodi osmerno, ager efficit plurimum Ci. je zelo rodovitno, maior summa efficitur L. da večjo vsoto; pren.: Mosa insulam efficit C. tvori, haec insula portum efficit C., paludes efficere Cu.

2. s predikatnim acc. storiti, narediti koga (za) kaj: is (amor) mores hominum moros et morosos efficit Pl., id hostes ad pugnam alacriores effecit C., hunc montem murus arcem efficit C., Scipio Rupilium potuit consulem eff. Ci., defensores Macedoniae praedatores effecisti Ci., memoriam nostri quam maxume longam efficere S., et numerum ampliorem vero et hostilem metum efficiebant S. so storili, da je bilo število videti večje in tako sovražnika navdati s strahom, paupertatem efficere levem O. storiti tako, da jo je lahko prenašati, eum puerum efficere de virgine O., efficere aliquid irritum H. neveljavno storiti, spremeniti, unum consilium totius Galliae efficere C.

3. sestaviti (sestavljati), zb(i)rati, nab(i)rati: classe celeriter effecta N., C., magnam effecit multitudinem (serpentium) N., efficere exercitum L., cohortes, legiones C., numerum cratium C., liciti sunt usque eo, quoad se efficere posse arbitrabantur Ci.

— II.

1. izvršiti, dovršiti, dokončati, opraviti (opravljati), storiti, dognati: magna facinora Pl., lepide meum officium Pl., nuptias alicui Ter., aliquid dignum dono deorum Ci., homo ad efficiendum acerrimus Ci.; z obj.: plura concupivit, quam efficere potuit N., nihil non efficere posse N. vse izvršiti, storiti, antequam opus effectum est Ci., illa facinora statim eff. Ci., efficere strages, turbas, caedīs Ci. povzročiti, iter, spatium cursu C. prehoditi, iussa parentis O. izvršiti, ille brevi mandata efficit S. je storil po ukazu, plus timoris quam periculi effecerant S., in moliendis efficiendisque rebus Cu.; evfem.: quae Antonius in eorum coniugibus effecerit Ci. je zakrivil, zagrešil. — Skladi: z relativnim stavkom: neque quod intenderat, efficere potest S.; s finalnim stavkom: effice, coëamus in unum O., effice, ne id cupere videare Ci., effecerat, ut consilia Catilinae sibi proderet S., efficiam, posthac ne quemquam voce lacessas V., si possim efficere, ut Milonem absolvatis Ci. doseči, da … , tuto ut Corinthum perveniret effecit N. je poskrbel; za zanikanim glagolom = quin: effici non potest, quin eos oderim Ci.

2. (filozofsko) pokazati, dokazo(va)ti, izpričati: interrogantibus quod proposuit effecit Ci.; poseb. efficitur z ut ali ACI = iz tega sledi, da … : ex quo illud efficitur, ut omne corpus mortale sit Ci., hoc efficitur deos esse mortales Ci., efficere hominem naturae oboedientem homini nocere non posse Ci.

3. povzročiti (povzročati): res efficientes, quae causae appellantur, et res effectae ab efficientibus causis Ci. — Od tod

1. adj. pt. pr. efficiēns -entis, adv. efficienter, tvoreč, učinkovit, povzročujoč: res Ci., causa est, quod cuique efficienter antecedit Ci. z učinkom, uspešno; z gen.: Lact., virtus efficiens est voluptatis Ci. povzroča, daje užitek; neutr. pl. subst. efficientia -ium, povzročujoče, učinkujoče stvari: Q.

2. adv. pt. pf. effectē učinkovito, zelo uspešno, živo : Mart., Amm.; komp. effectius: Ap.

Opomba: Star. oblike: cj. pf. act. effexis = effeceris Pl.; cj. pr. pass. effiant, ecfiant = efficiantur Lucr.; inf. pr. pass. effierī, ecfierī = effici Pl.

effodiō, starejše ecfodiō, -ere -fōdī -fossum

1. izkopa(va)ti: aulam auri plenam effodere Pl., ex hoc sepulcro vetere viginti minas Pl., thesaurum Pl.; z zunanjim obj.: Pl., Plin., nec ferrum, aes, argentum, aurum effoderetur Ci., signum loco effodere V., effodiuntur opes O.; occ.: oculos (-um) effodere oči (oko) iztakniti: Pl., Ter., Ci., C., Suet., singulis effossis oculis Ci., pesn.: lumen effodere V.; effodere vesicam Pl. ali viscera O. izdreti.

2. razkopa(va)ti, razgrebsti (razgrebavati), prekopa(va)ti: terram L., humum Suet., agrum T., sepulcra V., domos C.; s proleptičnim obj.: hic portūs alii effodiunt V., effossae latebrae V. luknje v zemlji (za čebele).