Franja

Zadetki iskanja

  • erythraeus 3 (gr. ἐρυϑραῖος) rdečkast: Col., Plin.; poseb. mare Erythraeum Rdeče morje (ὁ Ἐρυϑραῖος πόντος, nav. ἡ Ἐρυϑρὰ ϑάλασσα), pri Plin. Erythrum mare, čisto lat. rubrum mare imenovano; ime najbrž po rdečem pesku, po mitu pa po nekem kralju, imenovanem Erythrās: Mel., Plin. ali Erythrus (Erythros): Cu. Od tod adj. Erythraeus 3
    a) eritrski = iz Rdečega morja: alga Mart., lapilli Mart. v Rdečem morju nabrani biseri.
    b) pesn. pren. = indijski: litus Tib., orae (= Indija) Stat., dens (slonova kost) Mart., trumphi (boga Bakha) Mart.
  • erzählbar: ist das erzählbar ali je to mogoče pripovedovati/povedati
  • ēsca -ae, f (iz *ēdsquā, ēdssca: edere)

    1. jed, hrana, živež, krma, piča: Pl., Col., P. Veg., nec (dii) iis escis aut potionibus vescuntur (ali utuntur) Ci., (volucres) ipsas (apes) volantīs ore ferunt dulcem nidis inmitibus escam V., hirundo, pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., memor illius escae H., prima esca Pl., H. prva jed, ki se prinese na mizo; pren.: auriculis alienis colligis escas Pers. slo, slast.

    2. occ.
    a) vaba: Pl., O., Petr., Mart.; pren.: esca est meretrix Pl., Plato „escam malorum“ appellat voluptatem Ci., voluptates … escae malorum Ci. fr.
    b) netivo: Isid.

    Opomba: Gen. sg. escas: L. Andr. ap. Prisc.
  • escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo

    escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
    escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
    un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
    escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
    escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali)
  • escape1 [iskéip] samostalnik
    pobeg, odrešitev, osvoboditev; iztekanje, uhajanje, izhlapevanje; izhod v sili; podivjana vrtna rastlina

    to have a narrow (ali a hair-breadth) escape za las uiti
    to make one's escape zbežati, rešiti se
    fire escape požarne stopnice, požarna lestev
    escape literature literatura, ki omogoča umik iz realnosti
  • escape2 [iskéip]

    1. neprehodni glagol
    zbežati, izpuhtevati, izhlapevati, izginiti; rešiti se; podivjati (rastlina)

    2. prehodni glagol
    izogibati se komu, uiti

    your point escapes me kaj ste hoteli reči?, ne razumem vas
    to make one's escape zbežati
    it escapes notice nihče ni opazil
    it escapes me (ali my memory) ne morem se spomniti
    the name escaped me ime sem pozabil
  • ēscēnsiō -ōnis, f (ēscendere) stopanje na suho, pristajanje, izkrcavanje: escensionem facere L., Cu., ali escensionem facere a navibus in terram L. prista(ja)ti, izkrca(va)ti se.
  • esēmpio m (pl. -pi) primer, zgled:
    questo ti serva d'esempio to naj ti bo za zgled
    dare buono o cattivo esempio dajati dober ali slab zgled
    prendere esempio da qcn. zgledovati se po kom
    addurre un esempio navesti primer
    sull'esempio po zgledu
    per esempio, ad esempio, in via di esempio, a mo' d'esempio na primer
  • esénca filozofija essence; figurativno essence, essential element; intrinsic nature, distinctive peculiarity; gist, pith, marrow, essentials pl; (the) essential; substance; (rastlinski ekstrakt) essential oil, spirit

    rožna esénca attar of roses
    sivkina esénca lavender water
    terpentinova esénca oil (ali spirit) of turpentine, turpentine, pogovorno turps
  • eskónt ekonomija discount; rediscount; discount rate

    5% eskónt a 5 per cent discount
    gotovinski eskónt cash discount
    odobriti eskónt to allow a discount
    zvišati eskónt to increase (ali to raise) the discount
    znižati eskónt to cut (ali to lower) the discount
  • ēsodo m

    1. masovno izseljevanje, množičen odhod:
    l'esodo dei contadini dalla campagna izseljevanje kmetov z zemlje
    l'esodo di ferragosto množični odhod na avgustovske počitnice ali za Veliki šmaren

    2. relig. eksodus

    3. beg:
    l'esodo dei capitali beg kapitala
  • esperanto samostalnik
    1. (umetni jezik) ▸ eszperantó
    učenje esperanta ▸ eszperantó tanulása
    profesor esperanta ▸ eszperantótanár
    govorec esperanta ▸ eszperantó beszélője
    tečaj esperanta ▸ eszperantó-tanfolyam
    Stanislav je tekoče govoril šest ali sedem jezikov, med drugim esperanto. ▸ Stanislav hat vagy hét nyelvet beszélt folyékonyan, többek között az eszperantót is.

    2. (o univerzalni komunikaciji) ▸ eszperantó
    glasbeni esperanto ▸ zenei eszperantó
    Pop glasba postaja danes glasbeni esperanto po vsem svetu, tako kot postaja angleščina uradni svetovni jezik. ▸ Ahogy az angol a világ hivatalos nyelvévé, úgy a popzene is a világ zenei eszperantójává válik.
    jugoslovanski esperanto ▸ délszláv eszperantó
  • Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.

    1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.

    2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci.
  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  • estación ženski spol položaj; letni čas, sezona; čas žetve; čas lova, čas; bivanje, bivališče; postaja; remiza; vozarna

    estación central, estación principal glavni kolodvor
    estación de destino namembna postaja
    estación emisora radijska oddajna postaja
    estación de ferrocarril železniška postaja
    estación final končna postaja
    estación de invierno zimskošportni center
    estación de llegada namembna postaja
    estación para mercancías tovorna postaja
    estación de origen, estación de salida odhodna postaja
    estación receptora radijska sprejemna postaja
    estación termal kopalna sezona; kopališče
    estación veraniega letovanje, letovišče
    jefe de la estación načelnik postaje
    vestir con la estación oblačiti se ustrezno letnemu času
    hacer estaciones delati postaje, često se ustavljati
    andar ali (re)correr (las) estaciones (fig) po opravkih hoditi, iti
  • estafeta ženski spol štafeta; sel (na konju); (pisemska, diplomatska) pošta

    estafeta (ali estafeta de correos) poštni urad
  • estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

    estar en casa biti doma
    estar bueno (bien) dobro se počutiti
    estar mal slabo se počutiti
    estoy mejor bolje mi gre
    ¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
    estar a sus anchas prijetno se počutiti
    estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
    estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
    ¡está bien! že dobro! bomo že videli!
    estar verde biti nezrel
    estar de ver biti zanimiv
    eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
    ¡está de Dios! to je v božjih rokah
    el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
    ¿está V.? razumete? ste razumeli?
    ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
    ¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
    ¡ya está! gotovo! končano!
    ¡está la comida! jed je servirana!
    estar leyendo (v tem trenutku) brati
    estar agonizando umirati
    la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
    ¡lo estoy viendo! to je jasno!
    está probado dokazano je
    el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
    estar acostado ležati
    estar derecho, estar de pie stati (stojim)
    estar sentado sedeti
    las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
    las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
    estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
    estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
    estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
    estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
    estoy con él stanujem pri njem
    enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
    estoy mal con él skregan sem z njim
    estoy con fiebre imam vročino
    estar con las manos vacías sem brez dela
    estar de partida biti pripravljen za odhod
    estar de viaje biti na potovanju
    estar de aprendiz bili vajenec
    estar de parto biti na porodu
    estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
    estar de pega smolo imeti
    estar de suerte srečo imeti
    estar de luto žalovati
    estar en todo vse vedeti
    estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
    estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
    estar para morir umirati
    estoy para marcharme nameravam odpotovati
    no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
    estar por alg. držati s kom
    estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
    está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
    estar sin blanca imeti prazne žepe
    estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
    estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
    estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
    está que brama besen je
    estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
    estarse muriendo umirati
    ¡estáte quieto! bodi miren! mir!
  • esteem1 [istí:m] prehodni glagol
    spoštovati, ceniti, čislati; smatrati, meniti, soditi

    trgovina your esteemed letter (ali favour) vaše cenjeno pismo
  • ester [ɛste] verbe intransitif (le v nedoločniku)

    ester en justice, ester en jugement nastopiti pred sodiščem (kot tožnik ali kot obtoženec)
  • estimation [estiméišən] samostalnik
    spoštovanje, čislanje; cenitev, ocena, mnenje, sodba

    to hold (ali have) in estimation ceniti, spoštovati
    to grow out of estimation zgubiti ugled
    in my estimation po moji oceni, po mojem mnenju