erythraeus 3 (gr. ἐρυϑραῖος) rdečkast: Col., Plin.; poseb. mare Erythraeum Rdeče morje (ὁ Ἐρυϑραῖος πόντος, nav. ἡ Ἐρυϑρὰ ϑάλασσα), pri Plin. Erythrum mare, čisto lat. rubrum mare imenovano; ime najbrž po rdečem pesku, po mitu pa po nekem kralju, imenovanem Erythrās: Mel., Plin. ali Erythrus (Erythros): Cu. Od tod adj. Erythraeus 3
a) eritrski = iz Rdečega morja: alga Mart., lapilli Mart. v Rdečem morju nabrani biseri.
b) pesn. pren. = indijski: litus Tib., orae (= Indija) Stat., dens (slonova kost) Mart., trumphi (boga Bakha) Mart.
Zadetki iskanja
- erzählbar: ist das erzählbar ali je to mogoče pripovedovati/povedati
- ēsca -ae, f (iz *ēdsquā, ēdssca: edere)
1. jed, hrana, živež, krma, piča: Pl., Col., P. Veg., nec (dii) iis escis aut potionibus vescuntur (ali utuntur) Ci., (volucres) ipsas (apes) volantīs ore ferunt dulcem nidis inmitibus escam V., hirundo, pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., memor illius escae H., prima esca Pl., H. prva jed, ki se prinese na mizo; pren.: auriculis alienis colligis escas Pers. slo, slast.
2. occ.
a) vaba: Pl., O., Petr., Mart.; pren.: esca est meretrix Pl., Plato „escam malorum“ appellat voluptatem Ci., voluptates … escae malorum Ci. fr.
b) netivo: Isid.
Opomba: Gen. sg. escas: L. Andr. ap. Prisc. - escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo
escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali) - escape1 [iskéip] samostalnik
pobeg, odrešitev, osvoboditev; iztekanje, uhajanje, izhlapevanje; izhod v sili; podivjana vrtna rastlina
to have a narrow (ali a hair-breadth) escape za las uiti
to make one's escape zbežati, rešiti se
fire escape požarne stopnice, požarna lestev
escape literature literatura, ki omogoča umik iz realnosti - escape2 [iskéip]
1. neprehodni glagol
zbežati, izpuhtevati, izhlapevati, izginiti; rešiti se; podivjati (rastlina)
2. prehodni glagol
izogibati se komu, uiti
your point escapes me kaj ste hoteli reči?, ne razumem vas
to make one's escape zbežati
it escapes notice nihče ni opazil
it escapes me (ali my memory) ne morem se spomniti
the name escaped me ime sem pozabil - ēscēnsiō -ōnis, f (ēscendere) stopanje na suho, pristajanje, izkrcavanje: escensionem facere L., Cu., ali escensionem facere a navibus in terram L. prista(ja)ti, izkrca(va)ti se.
- esēmpio m (pl. -pi) primer, zgled:
questo ti serva d'esempio to naj ti bo za zgled
dare buono o cattivo esempio dajati dober ali slab zgled
prendere esempio da qcn. zgledovati se po kom
addurre un esempio navesti primer
sull'esempio po zgledu
per esempio, ad esempio, in via di esempio, a mo' d'esempio na primer - esénca filozofija essence; figurativno essence, essential element; intrinsic nature, distinctive peculiarity; gist, pith, marrow, essentials pl; (the) essential; substance; (rastlinski ekstrakt) essential oil, spirit
rožna esénca attar of roses
sivkina esénca lavender water
terpentinova esénca oil (ali spirit) of turpentine, turpentine, pogovorno turps - eskónt ekonomija discount; rediscount; discount rate
5% eskónt a 5 per cent discount
gotovinski eskónt cash discount
odobriti eskónt to allow a discount
zvišati eskónt to increase (ali to raise) the discount
znižati eskónt to cut (ali to lower) the discount - ēsodo m
1. masovno izseljevanje, množičen odhod:
l'esodo dei contadini dalla campagna izseljevanje kmetov z zemlje
l'esodo di ferragosto množični odhod na avgustovske počitnice ali za Veliki šmaren
2. relig. eksodus
3. beg:
l'esodo dei capitali beg kapitala - esperanto samostalnik
1. (umetni jezik) ▸ eszperantóučenje esperanta ▸ eszperantó tanulásaprofesor esperanta ▸ eszperantótanárgovorec esperanta ▸ eszperantó beszélőjetečaj esperanta ▸ eszperantó-tanfolyamStanislav je tekoče govoril šest ali sedem jezikov, med drugim esperanto. ▸ Stanislav hat vagy hét nyelvet beszélt folyékonyan, többek között az eszperantót is.
2. (o univerzalni komunikaciji) ▸ eszperantóglasbeni esperanto ▸ zenei eszperantóPop glasba postaja danes glasbeni esperanto po vsem svetu, tako kot postaja angleščina uradni svetovni jezik. ▸ Ahogy az angol a világ hivatalos nyelvévé, úgy a popzene is a világ zenei eszperantójává válik.jugoslovanski esperanto ▸ délszláv eszperantó - Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.
1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.
2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci. - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - estación ženski spol položaj; letni čas, sezona; čas žetve; čas lova, čas; bivanje, bivališče; postaja; remiza; vozarna
estación central, estación principal glavni kolodvor
estación de destino namembna postaja
estación emisora radijska oddajna postaja
estación de ferrocarril železniška postaja
estación final končna postaja
estación de invierno zimskošportni center
estación de llegada namembna postaja
estación para mercancías tovorna postaja
estación de origen, estación de salida odhodna postaja
estación receptora radijska sprejemna postaja
estación termal kopalna sezona; kopališče
estación veraniega letovanje, letovišče
jefe de la estación načelnik postaje
vestir con la estación oblačiti se ustrezno letnemu času
hacer estaciones delati postaje, često se ustavljati
andar ali (re)correr (las) estaciones (fig) po opravkih hoditi, iti - estafeta ženski spol štafeta; sel (na konju); (pisemska, diplomatska) pošta
estafeta (ali estafeta de correos) poštni urad - estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti
estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir! - esteem1 [istí:m] prehodni glagol
spoštovati, ceniti, čislati; smatrati, meniti, soditi
trgovina your esteemed letter (ali favour) vaše cenjeno pismo - ester [ɛste] verbe intransitif (le v nedoločniku)
ester en justice, ester en jugement nastopiti pred sodiščem (kot tožnik ali kot obtoženec) - estimation [estiméišən] samostalnik
spoštovanje, čislanje; cenitev, ocena, mnenje, sodba
to hold (ali have) in estimation ceniti, spoštovati
to grow out of estimation zgubiti ugled
in my estimation po moji oceni, po mojem mnenju