Franja

abdicírati to abdicate

abdicírati na prestol to abdicate the throne
abdicírati na vse svoje pravice to abdicate all one's rights

abdicírati abdiquer (le pouvoir)

abdicírati (-am) perf., imperf. (odstopiti) abdicare

abdicírati -am (lat. abdicare) abdicirati, odreći se nekog zvanja ili časti, povući se s nekog položaja

abdicírati -am dov./nedov. a abdica

abdicken zgostiti

abdicō -āre -āvī -ātum odreči (odrekati)

1. v zvezi s se = odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, rešiti (reševati) se česa: se humanitate, ratione Lact., se ab isto nomine Aug.; occ. odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se službi, poslu: dictaturā se abdicat C., se non modo consulatu, sed etiam libertate abdicavit Ci., se tutelā Ci.; abs. = odpovedati se službi, dati odpoved: senatus, ut abdicarent consules, abdicaverunt Ci.; pri zgodovinopiscih po S. tudi trans.: abdicato magistratu S., abd.consulatum, dictaturam L.; poklas.: abdicare aliquem odstaviti: regem Plin.

2. odkloniti (odklanjati), zavreči, ovreči, odpraviti (odpravljati): legem agrariam Plin. aurum e vita Plin., occulta dedecoris Vulg., antra abdicata soli Prud. odtegnjene.

3. (sorodnika) ne prizna(va)ti (za svojega), zavreči, zatajiti (zatajevati): aliquem patrem L., Cu., natum Pac. fr. ali filium Sen. rh., liberos Plin. zavreči in razdediniti, abdicatus Q. zavrženec.

4. odreči, tajiti, zanik(ov)ati (naspr. dedicare): aliquid de quopiam Ap.; z ACI: consanguineam esse abdicant Pac. fr. po (vsem) pravem izjavljajo, da ni njihova krvna sorodnica.

abdīcō -ere -dīxī -dictum

1. avgursko (o preroških pticah): odreči (odrekati), ne odobriti (odobravati), ne dopustiti (dopuščati) (naspr. addicere): cum ... tres partes (vineae) aves abdixissent Ci.

2. jur. obsoditi (obsojati), z razsodbo odreči (odrekati) komu kaj: vindicias ab aliquo Dig. (naspr. vindicias dicere secundum aliquem).

abdienen odslužiti

abdikacij|a ženski spol (-e …) die Abdankung

abdikácija ž (lat. abdicatio) abdikacija, odpoved prestolu

abdikácija abdication

abdikácija na prestol abdication of the throne

abdikácija (-e) f (odstop) abdicazione

abdikácija ž abdikacija, odreknuće od nekog zvanja ili časti

abdikácija -e ž abdicare

abdikacijsk|i (-a, -o) Abdankungs-

abdikacíjski (-a -o) adj. abdicativo:
abdikacijska izjava dichiarazione abdicativa

ȁbdikaciōnī -ā -ō abdikacijski, odpovedni: -a izjava

abdiquer [-ke] verbe transitif odreči se, odpovedati se (le pouvoir oblasti); odložiti (funkcijo); figuré odstopiti (quelque chose od česa); verbe intransitif abdicirati, odpovedati se, odstopiti

j'abdique, c'est trop difficile odstopam, to je pretežko
le roi abdiqua en faveur de son fils kralj se je odpovedal prestolu v korist svojega sina

abditīvus 3 (abditus)

1. oddaljen: a patre Pl.

2. = abortivus: P. F.