Franja

kupíti comprar; adquirir

kupiti kaj od koga comprar a/c a alg
kupiti na debelo (na drobno) comprar al por mayor (al por menor)
kupiti na kredit (na račun) comprar a crédito (a cuenta)
kupiti vse vprek comprar en bloque
kupiti iz prve roke comprar de primera mano
kupil sem si klobuk (me) he comprado un sombrero
kupiti pri tvrdki X. comprar en la casa X.
kupiti za gotovino (na obroke, dragó, poceni) comprar al contado (a plazos, caro, barato)
kupiti mačka v vreči (fig) comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas
kupiti za kos kruha (fig) comprar por un pedazo de pan

kúpiti kupováti to buy, to purchase, to make a purchase (od from)

kúpiti, kupováti za gotovino to buy for cash
kúpiti, kupováti na kredit to buy on credit
kúpiti, kupováti na obroke to buy on the instalment plan
kúpiti, kupováti na račun to buy on account
kúpiti, kupováti na dražbi to buy at an auction
kúpiti, kupováti na debelo to buy wholesale, to buy in bulk, to bulk-buy
iti kupovat v trgovino to go shopping, to do the shopping
iti kupovat na trg to go shopping in the market
poceni kúpiti, kupováti to buy cheap, to buy a bargain
kúpiti, kupováti skoraj za nič, zastonj, zelo poceni to buy for a song, to buy dirt cheap
dobro kúpiti, kupováti to strike a good bargain
kúpiti, kupováti iz druge roke to buy secondhand
kúpiti, kupováti mačka v vreči to buy a pig in a poke
(pod)kúpiti, kupováti koga to bribe someone, to corrupt, to suborn someone; pogovorno to grease someone's palm

kvišku empor, hinauf, auf, hoch, in die Höhe (brizgati aufspritzen, dvigati se emporragen, aufragen, iztegniti hochstrecken, vreči emporschleudern, odpeljati hochfahren, auffahren, planiti emporschnellen, hochschnellen, pogledati hochblicken, aufblicken, emporblicken, potegniti emporreißen, privezati hochbinden, splezati hochklettern, spraviti hochbekommen, vreči hochwerfen, hinaufwerfen)
glavo kvišku! Kopf hoch!

lastrico m (pl. -chi)

1. cestni tlak

2. ekst. cesta:
gettare sul lastrico pren. vreči na cesto, pahniti v bedo

3. gradb.
lastrico solare ravna streha

lead³ [li:d] samostalnik
vodenje, vodstvo
šport & figurativno prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek
gledališče glavna vloga, glavni igralec, -lka
karte prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku
elektrika vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugi

under s.o.'s lead pod vodstvom koga
to be in the lead of biti na čelu, voditi
to take the lead prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kaj
to give a lead iti pred kom, jahati na čelu (lov)
šport to have the lead of voditi pred, imeti prednost (naskok) pred
figurativno to have the lead over imeti naskok pred (konkurenco)
to follow s.o.'s lead ravnati se po nasvetu koga
to give s.o. a lead dati komu dober zgled, svetovati
one minute's lead ena minuta naskoka
karte it is your lead ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)
karte to return lead vreči karto iste barve

léca (-e) f star. (prižnica) pulpito:
vreči z lece fare l'annuncio di matrimonio

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.

lok² [ó] moški spol (-a …)

1. oblika: der Bogen; (krivina) die Schweifung, der Schwung

2. gradbeništvo, arhitektura der Bogen (rastoči einhüftiger, eliptični elliptischer, povišani/dvignjeni gestelzter), -bogen (deteljičasti Kleeblattbogen, hrbtičasti Kielbogen, košarasti Korbbogen, konveksni Konvexbogen, konzolni Kragsturzbogen, Konsolbogen, križiščni Vierungsbogen, krožni Kreisbogen, z lestvico Gradbogen, mostni Brückenbogen, nazobčani Zackenbogen, oporni Strebebogen, oprožni Gurtbogen, pahljačasti Fächerbogen, parabolični Parabelbogen, plamenasti Flammenbogen, ploski Flachbogen, podkvasti Hufeisenbogen, polkrožni Rundbogen, premostitveni Überfangbogen, prosti Schwibbogen, ramenski Schulterbogen, razbremenilni Entlastungsbogen, rešetkasti Fachwerkbogen, segmentni Stichbogen, Segmentbogen, slepi Blendbogen, suličasti Lanzettbogen, šilasti Spitzbogen, trilistni [Dreipaßbogen] Dreipassbogen, tudorski Tudorbogen, zastorasti Vorhangbogen, vratni Torbogen)
šablona za loke der Lehrbogen
dolžina loka die Bogenlänge
razpetina loka die Bogenweite
višina loka die Stichhöhe, die Stichpfeilhöhe

3. strelski: der Bogen, -bogen ( športtekmovalni Turnierbogen)

4. na cesti: (zavoj) die Kurve, der Bogen

5. živalstvo, zoologija, anatomija, psihologija der Bogen, -bogen (čeljustni Kieferbogen, goltni Gaumenbogen, rebrni Rippenbogen, refleksni Reflexbogen, škržni Kiemenbogen)

6.
tehnika transportni lok der Förderbogen
tehnika cevni lok der Winkel
elektrika drsni kontaktni lok der Kontaktring
tehnika pri traktorjih: varnostni lok der Schützbügel, Sicherheitsbügel, Überrollbügel
šport pri surfu: der Gabelbaum

7.
v loku im Bogen
figurativno v loku vreči ven/leteti ven im hohen Bogen hinauswerfen/hinausfliegen
prenapeti lok den Bogen überspannen, den Bogen zu straff spannen
v velikem loku se izogniti Xu einen Bogen um X machen
| ➞ → refleksni lok

lot¹ [lɔt] samostalnik
žreb, usoda; del, delež
ameriško parcela, zemljišče, gradbišče
ekonomija del, partija, gotova količina blaga; (posamičen) predmet na dražbi
pogovorno velika množina, kup; skupina, družba, vsi skupaj
pogovorno človek, stvar

a lot; ali lots and lots; ali lots veliko, mnogo
a lot you care! v mar ti je!
ekonomija in lots vsa partija, vse blago skupaj
a bad lot neznačajnež, razvpit človek
a building lot gradbena parcela
by lot z žrebom
to cast (ali draw) lots for vreči žreb, žrebati za
to cast (ali throw) in one's lot with deliti s kom usodo
the lot came to (ali fell upon) him žreb ga je določil
to fall to s.o.'s lot pripasti komu kot delež
to have no part nor lot in ne biti udeležen pri čem
my lot moja usoda
pogovorno the lot vsi; vse
that's the lot to je vse
scot and lot do zadnje pare

Luft, die, (-, Lüfte) zrak, schlechte Luft slab zrak; reine Luft čist zrak; dicke Luft figurativ slabo vzdušje; Luft kriegen/bekommen priti do sape; Luft holen/schöpfen (globoko) vdihniti, figurativ zadihati; frische Luft schöpfen iti na sprehod, iti na svež zrak; die Luft anhalten zadržati sapo, figurativ biti tiho; sich Luft machen narediti si prostor; seinen Gefühlen/seinem Herzen Luft machen dati si duška; die Luft zum atmen nehmen utesnjevati, dušiti; Luft sein : er ist für mich Luft zame kot da ga ni; als Luft behandeln ignorirati; an die Luft setzen figurativ vreči ven, postaviti pred vrata; aus der Luft iz zraka; aus der Luft gegriffen figurativ iz trte izvit/iz palca izsesan; in der Luft v zraku; in der Luft liegen biti v zraku; in der Luft zerreißen raztrgati; in die Luft sprengen/werfen vreči v zrak; in die Luft fliegen odleteti v zrak, eksplodirati; in die Luft reden figurativ govoriti v veter; in Luft zergehen figurativ razbliniti se; Löcher in die Luft gucken buljiti/bolščati/strmeti predse; nach Luft schnappen hlastati za zrakom; per Luft z letalom; von Luft und Liebe od samih dobrih besed; Lüfte, pl , sapice; višave; freiere/bessere Lüfte in etwas bringen spustiti sveže sapice v; König der Lüfte kralj višav

máček zoologija matou moški spol , chat moški spol (mâle) ; (človek) fin matois, finaud moški spol , madré moški spol ; (sidro) ancre ženski spol ; (požarni) croc ženski spol à incendie, grappin moški spol

apneni maček tuf moški spol calcaire
kupiti mačka v vreči, žaklju acheter chat en poche
imeti mačka (po popivanju) avoir mal aux cheveux, avoir la gueule de bois, se sentir vaseux, (moralno) éprouver un malaise moral

máček zool gato m ; (sidro) áncora f ; fig modorra f , malestar m (siguiente a la borrachera)

imeti mačka (fig) tener modorra (po popivanju de la borrachera)
moralen maček (fig) remordimiento m, pesar m
kupiti mačka v vreči comprar gato por liebre, comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas

mádež stain, spot; soil (tudi figurativno), (moralni) blemish, (majhen) speck; (sramotni) slur; mineralogija macula, macle

mádež od čaja a tea stain
brez mádeža stainless, spotless, taintless
poln tintnih mádežev ink-stained
sramotni mádež stigma, pl -s, -mata; taint
očistiti od mádežev to clean stains
odstraniti mádež to remove a stain
to blago bo v dežju dobilo mádeže that material will spot in rain
belo platno dobi hitro mádeže white linen spots easily
izvlekel se je iz zadeve brez mádeža na svojem ugledu he has come out without a stain on his reputation
vreči mádež na... to cast a slur on...
se ta mádež vidi? does this spot show?

mālum -ī, n (dor. μᾶλον, at. μῆλον) bot.

1. jabolko (Veneri posvečen sad): O., Plin., Col., Macr., malo me Galatea petit V. (kot znamenje naklonjenosti); preg.: ab ovo usque ad mala H. od začetka do konca (pojedine), pravzaprav: od jajc(a) do jabolk (sadja) (z jajci se je namreč pojedina začenjala, s sadjem končevala); pren.: discordiae malum mittere Iust. vreči jabolko spora = vneti ali sprožiti prepir.

2. metaf. jabolku podobno sadje: mala aurea V. kutine, malum Persicum Plin. breskev, mālumgrānātum (mālum grānātum) Plin. idr. ali malum Punicum Plin. granatno jabolko, granatnica, margarána (od tod Ad malum Punicum Suet. „Pri granatnici“, ime nekega bivališča v 6. rimskem okraju), malum felix V. limona, citrona = m. citreum Mart.; poseb. malum terrae Plin. ali malum terrenum Veg. „zemeljsko jabolko“ (obstajajo štiri vrste te rastl.).

manico m (pl. -ci, -chi)

1. ročaj, držaj:
benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo

2. vrat (zvona)

3. glasba vrat (pri godalih)

4. aero krmilna palica

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago

méč sword

dvorezen méč double-edged sword
méč dvoročnik two-handed sword
méču podoben sword-like
ročaj méča (sword) hilt
pas za méč sword belt
nosilec méča sword-bearer
nožnica méča scabbard, sheath
rana od méča sword cut
udarec z méčem stroke of the sword
z ognjem in méčem by fire and sword
na konici méča (figurativno) at the point of the sword
z golim méčem with drawn sword
ples (plesalec) z méči sword dance (dancer)
z méčem v roki sword in hand
brez udarca z méčem without striking a blow
izvleči, potegniti méč (iz nožnice) to draw the sword
nasaditi se, vreči se na méč to hurl oneself on one's sword
spopasti se z méči to cross swords
uničiti z ognjem in méčem to annihilate (ali to destroy) with fire and sword
vtakniti méč v nožnico to sheathe the sword (tudi figurativno)

medicinka samostalnik
1. šport (žoga) ▸ medicinlabdaSopomenke: medicinska žoga, žoga medicinka

2. (o zdravstveni izobrazbi) ▸ medika

mercado moški spol trg, tržišče, sejem; prodaja

mercado abundante (escaso) bogato (pičlo) založen trg
buen mercado dober (na)kup, poceni
lanzar al mercado vreči na trg
precio de mercado tržna cena