Franja

prōmulgō -āre -āvī -ātum (ali iz *prō-vulgāre ali zloženo iz prōvulgāre legem in prōmere legem)

1. kot publicistični t.t. javno obesiti (nabiti, nalepiti), z javnim razglasom (lepakom, obvestilom) razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): legem Ci. (tri tedne pred komicijami; gl. pod lex), rogationem Ci., res multos dies promulgata Ci., promulgare de meo reditu, de salute alicuius Ci. nabiti razglas o (glede) …

2. sploh razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), učiti: dies fastos Plin., maiores … aconitum misceri saluberrime promulgavere Plin.; pesn.: proeliis promulgatis Enn. ap. Ci. če je vojna napovedana.

propagánden (of) propaganda; propagandist, propagandistic

v propagándne namene for propagandist motives
propagándna kampanja propaganda campaign (ZDA drive)
propagándne metode methods pl of propaganda
propagándna vojna propaganda war

prō-siliō (star. prōsuliō) -īre -uī, redkeje -īvī ali -iī (salīre)

1. naprej ali ven ali iz (z) česa skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), vskočiti, vreči se, planiti, zapoditi se, zagnati se, pognati se, (z)drveti, šiniti (šinjati), štrkniti (štrkati): Ter., O., Sen. rh., Sen. tr. idr., repente Ci., cerebrosus prosilit unus H.; z abl.: Sil., Stat., Lucan., Val. Fl. idr., finibus suis V. iz svojih pregraj; s praep.: Pl. fr., Suet., Hyg. idr., ab sede suā L., ex lecto Cu., de vertice capitis O., de navi Iust.; metaf. (o stvareh): Cat., Plin., Mel., Lact. idr., flumen, sanguis, scintilla prosilit O., prae laetitiā lacrumae prosuliunt mihi Pl. ali iussae prosiliunt lacrimae Mart. solze se uderejo (udirajo), (se u)lijejo, stellae prosilientes Sen. ph. frutices in altitudinem prosiliunt Col. poganjajo v višino, herba prosiluerit Col. je zrasla, quod prosilit villae Plin. iun. se izteguje, moli, se razteza, sega, vaga prosiliet frenis natura remotis H. bo stopila iz ojnic, bo stopila izven svojih meja, bo skočila preko svojih meja.

2. planiti, (po)hiteti, hitro steči, hitro oditi, udreti jo kam: in contionem L., in proelium Iust., in publicum Petr., ad flumen Suet.; (o ognjenih nebesnih prikaznih): sive per ordinem subeunt sive causis subitis mota prosiliunt Sen. ph. hitijo proč, se hitro odmikajo proč; metaf. hitro se lotiti (lotevati) česa, hitro se začeti ukvarjati s čim, hitro začeti (začenjati) kaj, hitro preiti (prehajati) na kaj, k čemu: ad certamen Sen. ph., ad accusationem Icti., ad munus Cod. I., ad arma dicenda H. začeti opevati vojna dejanja, prosilui amicum castigatum (sup.) Pl. hitro ((ta)koj) sem začel prijatelja oštevati.

Opomba: Fut. I. prosilibo: prosilibo fortasse, tamquam sequor classici vocantis instinctum Q. (Decl.).

protiletalska križarka stalna zveza
nekdaj, vojska (vojna ladja) ▸ légvédelmi cirkáló

psihološk|i [ó] (-a, -o) psychologisch; Psycho- (teror der Psychoterror, test der Psychotest, srhljivka der Psychothriller)
psihološka vojna psychologische Kriegführung

psiholóški psychologic(al)

psiholóški moment the psychological moment
psiholóška vojna psychological warfare

psiholóški (-a -o) adj.

1. psicologico:
psihološki test test psicologico

2. (duševen) psicologico, psichico:
psihološke zavore blocchi psicologici
psihološka vojna guerra psicologica
psihološki roman romanzo psicologico

psihoz|a [ó] ženski spol (-i …) medicina die Psychose (strahu Angstpsychose, vojna Kriegspsychose, zaporniška Haftpsychose, Gefängnispsychose), das Irrsein

psihóza psychosis, pl -oses

vojna psihóza war psychosis, war fever, war scare

psihóza (-e) f

1. psiht. psicosi:
manično-depresivna psihoza psicosi maniaco-depressiva

2. pren. (napetost) psicosi:
množična, vojna psihoza psicosi collettiva, bellica

psihóza (p)sicosis f (pl psihoza)

izpitna psihoza (p)sicosis de los exámenes (ali de los examinados)
vojna psihoza (p)sicosis f de guerra

psy- [sai] ameriško, vojska, kratica za psychological

psy-war psihološka vojna

psychologic(al) [saikəlɔ́džik(əl)] pridevnik (psychologic(al)ally, psychologic(al)ly prislov)
psihološki, dušesloven

the psychologic(al) moment psihološki moment, pravi trenutek
psychologic(al) warfare psihološka vojna; figurativno živčna vojna

psychologisch psihološki; psychologische Kriegführung psihološka vojna

psychose [psikoz] féminin psihoza; obsedenost, fiksna ideja

psychose de guerre vojna psihoza
psychose collective kolektivna psihoza

puerto moški spol pristan, pristanišče, luka; soteska, gorski prelaz; pribežališče, zavetje

puerto aéreo letališče
puerto arrebatacapas preduh; fig tatinski brlog
puerto de arribada zasilni pristan
puerto de desembarque, puerto de descarga razkladalno pristanišče
puerto de embarque, puerto de carga nakladalno pristanišče
puerto fluvial rečno pristanišče
puerto franco prosta luka
puerto marítimo, puerto de mar pomorsko pristanišče
puerto mercantil trgovsko pristanišče
puerto militar, puerto de guerra vojna luka
puerto de transbordo prekladalno pristanišče
tocar (a) un puerto, tomar puerto, entrar en un puerto zapluti v pristanišče

pupille [püpil]

1. masculin, féminin mladoletna sirota, varovanec, -nka

2. féminin zenica

pupille de l'État otrok pod državnim varuštvom
pupille de la nation vojna sirota, ki uživa državno podporo

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

quattordici agg.; m, f štirinajst:
una fanciulla di quattordici anni štirinajstletna deklica
le quattordici štirinajst (ura)
nel '14 scoppiò la prima guerra mondiale štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna

radioaktíven radioactive

radioaktíven izotop radioactive isotope, radioisotope
radioaktívne padavine fallout
radioaktíven prah radioactive dust (ali cloud)
radioaktívno zastrupljenje radioactive poisoning
radioaktívno orožje radioactive weapons pl
radioaktívno vojskovanje, vojna radioactive warfare