Franja

dōliāris -e (dōlium)

1. na sod nanašajoč se, iz soda: vinum Ulp. (Dig.) = mlado, še nepretočeno vino.

2. pren. sodu podoben, debel (kakor sod): anus Pl.

dōlium -iī, n (dolāre) sod, sprva lončena, pozneje lesena posoda za vrenje vina: Pl., Ca., Hyg., Col., Sen. ph., Icti., de dolio haurire Ci. iz soda = mlado, še nepretočeno vino, d. a fundo pertusum L.; preg.: in pertusum ingerimus dicta dolium Pl. v preluknjan sod besede trosimo = zaman govorimo.

domàč (-áča -e)

A) adj.

1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile

3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici

4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto

5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore

B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo

doux, douce [du, dus] adjectif sladek; premalo začinjen, nepikanten; mil, blag, nežen, mehek; lahek, zložen, zmeren; pohleven, krotek; počasen; prijeten; prijazen, ljubezniv; miren; masculin sladek liker; masculin miren, ljubezniv človek; féminin prijateljica, zaročenka

à la douce čisto rahlo, počasi, tako tako
en douce (populaire) skrivaj, tiho in lahno
tout doux! le počasi! nobenega pretiravanja!; brez razburjanja!
billet masculin doux ljubavno pismo
eau féminin douce sladka voda
escalier masculin doux zložne stopnice
prix masculin doux zmerna cena
route féminin en pente douce cesta z blagim vzponom (strmino)
vin masculin doux sladko vino, grozdni sok
avoir la vie douce imeti lepo, udobno, lagodno, mirno življenje
se la couler douce (familier) imeti lagodno življenje, lenariti
être doux comme un mouton biti pohleven ko jagnje
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga pogled(ov)ati
filer doux ne se upirati, odjenjati, vdati se
il fait doux milo vreme je
partir en douce potihoma oditi, po francosko oditi

dozorévanje (-a) n maturazione:
dozorevanje vina maturazione, invecchiamento del vino

drág dear; (necenén) expensive; dear; costly

drág kamen a precious stone
drága večerja an expensive dinner
dráge volje willingly, readily; with a good grace
knjiga je drága the book is expensive (ali dear)
moj drági! my dear!
drági moj prijatelj! my dear friend!
vino je tu zelo drágo wine is very dear here
drágo mi je I am glad (ali pleased)
napravite, kot Vam je drágo do as you like, do just as you please
če ti je življenje drágo if you value your life
karkoli ti je drágo anything you like
to mi je predrago this is too expensive for me
to je eden najdražjih hotelov v Parizu it is one of the most expensive hotels in paris
vrnil sem mu milo za drágo I paid him in his own coin, I gave him tit for tat; I got even with him
to je tisto, kar mi je najdražje na svetu that is what I hold dearest on earth
drágó prodajati to sell dear
to te bo drágó stalo it will cost you dear
drágó je to plačal he paid dear for it
to mi bo drágo plačal I'll take it out of him, I'll make him pay dearly (ali dear) for it

drown [draun]

1. neprehodni glagol
utoniti, utopiti, potopiti, udušiti se

2. prehodni glagol
potopiti, poplaviti, preplaviti; udušiti; zatreti, uničiti

to be (ali get) drowned utoniti
drowning men catch at straws v sili hudič mušice žre
to drown the miller preveč krstiti pijačo
to drown one's sorrows iskati pozabe v pijači
as wet as a drowning rat moker ko miš
to drown s.o.'s wine priliti komu vode v vino
drowned in tears ves solzen
drowned in sleep v globokem spanju
to drown out (s poplavo) izgnati

dry¹ [drai] pridevnik (drily prislov)
suh, izsušen; žejen; suhoparen, dolgočasen; ki povzroča žejo; trpek (vino); prohibicijski; sarkastičen

dry battery suha baterija
dry bob igralec kriketa (Eton)
as dry as a bone čisto suh, suh ko poper
to feel dry biti žejen
a dry fish dolgočasnež
to go dry vpeljati prohibicijo
dry land kopno
dry law zakon o prohibiciji
dry season mrtva sezona
dry wine nesladkano vino
dry cow jalova krava
dry facts gola dejstva
dry shot slep strel
dry spell sušna doba
he's not even dry behind the ears mleko se ga še drži
to run dry posušiti se
dry death smrt na kopnem ali brez prelivanja krvi
as dry as dust skrajno dolgočasen

dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
sveti dúh religija Holy Spirit
dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
brez dúha scentless, odourless
nemiren dúh restless mind
odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
prisotnost dúha presence of mind
dúh časa spirit of the time
klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
on ima slab dúh iz ust his breath smells
to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
imeti dúh po čem to be redolent or something
to ima dúh po česnu it smells of garlic
klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
omračitev dúha mental derangement
poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high

dúh esprit moški spol , génie moški spol , intellect moški spol ; (prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol ; (vonj) odeur ženski spol

sv. Duh (religija) le Saint-Esprit (ali l'Esprit-Saint)
prisotnost duha présence ženski spol d'esprit
duh časa esprit du temps (ali de l'époque, du siècle)
klicati duhove évoquer les esprits
ni duha ne sluha o njem il a disparu sans laisser de traces
to ima duh po česnu (po zažganem, prismojenem) ça sent l'ail (le brûlé)
duh po potu odeur ženski spol
de sueur
prijeten duh odeur ženski spol agréable, senteur ženski spol, parfum moški spol
duh po trohnobi odeur ženski spol de pourri (ali de renfermé, de moisi)
imeti duh iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, familiarno repousser du goulot
to vino ima duh (diši) po sodu ce vin sent le tonneau
ustvarjalni duh génie moški spol, esprit moški spol créateur

dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

bojni duh espíritu guerrero; moral f
duh časa espíritu de la época
človeški duh espíritu humano
iniciativen duh espíritu de iniciativa
kritičen duh espíritu de competencia
velik duh un genio
ubog na duhu pobre de espíritu
zli duh espíritu maligno; demonio m
svet duhov el mundo de los espíritus
nemiren duh espíritu intranquilo
sveti duh (rel) el Espíritu Santo
duh umrlega aparecido m
prisotnost duha presencia f de ánimo
imeti duh po vinu oler a vino
delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
razburiti duhove levantar los espíritus
zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano

ēbibō (exbibō, ecbibō) -ere -bibī (bibitus le pri Aug., Iul. Val., Sid.)

1. izpiti, popiti (popivati), izprazniti: hirneam vini, poculum Pl., quid comedent, quid ebibent Ter., aquam Ph., Nestoris annos O. popiti toliko kupic, kolikor let je doživel Nestor, ubera lactantia O. izsesati, cruorem e vulneribus Mel., Iordanem amnem Plin., saniem Plin. vsrkati (vsrkavati) (o volni); pesn.: quod ecbibit, quod comest Pl., non ego cum vino simitu ebibi imperium tuum Pl. nisem pozabil, mare ebibit amnes C. pije, filius haec ut ebibat H. zapije, zapravi.

2. pren.
a) izsrkati (izsrkavati): indignatio ebibit spiritum meum Vulg.
b) vsrkati (vsrkavati), vsesati (vsesavati): superstitio in lacte quodam modo matris ebibita Aug., poëta optimus teneris ebibitus animis Aug.

Egnātius -iī, m Egnacij, rimsko, prvotno samničansko lastno ime. Poseb. znani so:

1. Egnatius Mecennius (Maetennius) Egnacij Mecenij, ki je v Romulovem času ubil svojo ženo, ker je proti zakonu pila vino; Romul ga je kazni oprostil: Val. Max., Plin.

2. Gellius Egnatius Gelij Egnacij, l. 296 samničanski vojskovodja: L.

3. L. Egnatius Rufus Lucij Egnacij Ruf, rimski vitez in Ciceronov prijatelj: Ci.

4. M. Egnatius Rufus Mark Egnacij Ruf, l. 21 zelo priljubljen edil; pozneje kot zarotnik zoper Oktavijana s svojimi sokrivci usmrčen: Vell., Suet.

5. P. Egnatius Celer Publij Egnacij Celer, stoik v Neronovem času, ovadil je svojega učitelja Barejo Sorana: T., Iuv. (III, 116); pl.: Egnatii Sen. ph., T. možje, kakršen je bil Egnacij.

6. Egnatia Maximilla Egnacija Maksimila, s svojim možem je prostovoljno odšla v pregnanstvo na otok Andros: T.

ékstra

1. prislov extra, separately, apart; as a supplement

vino se plača ékstra wine is not included, there is an extra charge for wine, wine is extra

2. pridevnik superfine, extra-special, first-rate; pogovorno tip-top

ékstra (»prima«) slanina prime bacon

ékstra

A) adj. inv. pog. (nenavaden, poseben) straordinario, eccellente, di qualità superiore, extra:
ekstra olje olio extra, di qualità extra
ekstra vino vino speciale

B) adv. extra:
ekstra fin extrafino

emborrachar opijaniti; omamiti

emborracharse con (ali de) vino opijaniti se z vinom

ēnecō (ēnicō) -āre -necuī -nectum

1. umoriti, usmrtiti, zadaviti, podaviti, zadušiti: Auct. b. Afr., Plin., Suet., puer ambo angues enicat Pl., aves enecat accipiter Varr. ap. Non.; z neživimi obj.: enecare Bacchum Lucan. vino skaziti, herba, quae cicer enecat Plin.

2. pren. zdelati, (iz)mučiti, (o)slabiti: Pl., Suet., enectus siti Tantalus Poeta ap. Ci. oslabljen, napol mrtev, fame, frigore, illuvie, squalore enecti L., bos est enectus arando H. onemogel se je zgrudil, provincia enecta Ci. izsesana.

epulae -ārum, f, heterocl. pl. subst. epulum -ī, n

1. jedi, jedila: mensae epulis exstruebantur Ci., vino epulisque dediti N., vino et epulis onerati S., postquam exempta fames epulis mensaeque remotae V., non illis epulae nocuere repostae V., vestis blattarum epulae H., inamarescunt epulae sine fine petitae H., vina toris epulasque reponunt Val. Fl.; pesn. = piča: voltur … viscera rimatur epulis V.

2. met. obed, kosilo: in amplissimis epulis C., poseb. sijajen obed: inter epulas L., S., iis apud me hodie epulae instructae sunt L. je kosilo pripravljeno.

3. occ. pojedina, gostija, pir: carmina in epulis cantata Ci., senectus caret epulis Ci., quibus illa epulis iocundiora sunt S., tu das epulis accumbere divom V., adhibete penatīs et patrios epulis et quos colit hospes Acestes V. = k sedmini (pogrebščini), somnus et vinum et epulae et scorta L., neu desint epulis rosae H., in epulis epulas quaerit O. pri pojedini že povprašuje po drugi, epulae liberales, prodigae T., familiares Suet., veterum Romanorum epulis fides ac tibias adhibere moris fuit Q.; pren.: užitek (paša) za oči, dušna paša: oculis epulas dare Pl., animus saturatus bonarum cogitationum epulis Ci. — Sg. epula -ae, f: epulum antiqui etiam singulariter posuere P. F.

espíritu moški spol duh, duša; življenjska moč; živahnost, duhovitost, razum; zli duh, zlodej; izparina; špirit

espíritu mal(ign)o, espíritu inmundo zlodej
espíritu de vino vinski cvet, špirit, alkohol
hombre de espíritu pogumen (odločen) človek
cobrar espíritu opogumiti se
dar (despedir, entregar, exhalar, rendir) el espíritu izdihniti dušo, umreti
levantar el espíritu opogumiti se
levantar los espíritus razburiti duhove
beber el espíritu a alg. prisvojiti si mnenje koga drugega

espumoso peneč se, penast

vino espumoso peneče se vino