Franja

zapi|sati (-šem) zapisovati aufschreiben, niederschreiben, zu Papier bringen, da se ne pozabi: festhalten; na kratko, bežno: notieren, niederwerfen, aufs Papier werfen; (delati zapiske) mitschreiben
zapisati v zapisnik zu Protokoll nehmen
zdravnik zdravila: verschreiben, verordnen; tehnika aufzeichnen, registrieren, verzeichnen, (posneti) aufnehmen, aufzeichnen
figurativno zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein/in den Mond schreiben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben
zapisati v veter in den Rauch schreiben

zaropotáti (-ám) perf.

1. far rumore; strepitare; sbattere; rombare (di motore); bussare:
veter je zaropotal z naoknicami il vento sbatteva le persiane

2. sferragliare:
lokomotiva je zaropotala s postaje la locomotiva partì sferragliando dalla stazione

3. pren. gridare; sgridare

zàušiti se -īm se: lada se zaušila ladjo, ki je plula proti vodi, proti vetru, je voda obrnila, je veter obrnil v drugo smer

zave|ti [é] (-je) veti zu wehen/blasen anfangen
figurativno zdaj/ tu je zavel nov veter jetzt weht hier ein neuer Wind

zavíjati zàvījām
1. zavijati, tuliti: psi, vuci zavijaju
2. vjetar zavija veter brije

zbíjati (-am) | zbíti (-bíjem) imperf., perf.

1. inchiodare, fermare (con chiodi); mettere insieme:
zbijati podplate inchiodare le suole

2. battere, pestare:
zbijati zemljo battere, compattare la terra

3. buttar giù:
veter je zbijal klobuke z glav il vento buttava giù i cappelli

4. (zniževati, znižati) abbassare, sminuire, far calare:
zbijati cene abbassare i prezzi
zbijati vročino z antipiretiki far calare la febbre con gli antipiretici

5. šport. bocciare

6. zbiti (pešca, kolesarja) investire

7. pren. (zelo utruditi) spossare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbijati dovtipe, šale raccontare barzellette
zbiti koga, da obleži nezavesten bastonare qcn. fino a fargli perdere i sensi
pog. zaleteti se in zbiti avtomobil andare a sbattere (contro un albero, un muro ecc.) e sfasciare l'auto
zbiti ljudi v vagone stivare la gente nei vagoni
šport. zbiti nasprotnikovo kroglo bocciare la palla dell'avversario

zganíti (-em)

A) perf.

1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

2. muovere:
zganiti roko muovere il braccio
zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
veter zgane veje il vento muove i rami

3. pren. scuotere:
bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

B) zganíti se (-em se) perf. refl.

1. muoversi:
otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

2. pren. darsi da fare, muoversi:
ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

3. pren. (oditi) andarsene

4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza

zméren moderate; temperate; sober; frugal; modest

zmérno podnebje temperate climate
biti zméren v pijači in jedači to be moderate in drinking and eating
zmérni pas geografija Temperate Zone
zméren veter moderate breeze
zméren vihar moderate gale
zmérno prislov moderately, in moderation
zmérno živeti to live soberly

zvrtínčiti (-im)

A) perf.

1. girare vorticosamente, far turbinare:
veter zvrtinči listje il vento fa turbinare le foglie

2. pren. agitare, turbare; turbinare, girare vorticosamente:
zvrtinčiti strasti agitare le passioni

B) zvrtínčiti se (-im se) perf. refl. turbinare, girare vorticosamente

žéti récolter, moissoner, couper à la faucile, fauciler, faucher ; figurativno recueillir

ker seješ, boš žel on récolte ce qu'on a semé
kdor veter seje, bo vihar žel qui sème le vent, récolte la tempête

žéti¹ (žánjem) imperf.

1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

2. pren. mietere:
žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina

ἄελλα, ἡ ep. poet. [Et. iz ἄϜελλα, sor. z ἄημι, vejem; ἀήτης, veter, ἀήρ, zrak; lat. ventus, veter; slov. vejem, veter, veder; nem. wehen, Wind, Wetter] veter, piš, vihar; vrtinec, burja.

ἀελλό-πος, ep. ἀελλό-πους, ποδος poet. (ἄελλα, πούς) nagel kot veter, brzokril, viharnonog.

ἄημα, ατος, τό (ἄημι) pihanje, piš, veter.

ἀήτη, ἡ = ἀήτης, ου, ὁ (ἄημι) ep. pihanje, piš, veter.

ἀκρ-ᾱής 2 (ἄκρος, ἄημι) ep. oster, hud, hladen; (veter) ki ostro brije.

ἀλεξ-ᾰ́νεμος 2 ep. kar brani pred vetrom, veter odbijajoč.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἀνεμόεις 2, ion. ἠνεμόεις (ἄνεμος) 1. vetroven, vetrovit, zračen. 2. hiter kakor veter φρόνημα.

ἄνεμος, ὁ [Et. kor. anēi, lat. animus duh, duša anima; slov. vonj, vonjati, vohati (iz ąhati in to iz an-s-)] 1. veter, burja, vihar. 2. NT stran sveta; nestanovitnost.