Franja

rísanje dessin moški spol ; (črte itd.) traçage moški spol

risanje po naravi dessin d'après nature
risanje s prosto roko dessin à main levée
risanje s tušem dessin à l'encre de Chine
tehnično risanje dessin industriel
ura risanja leçon ženski spol de dessin

rísanje dibujo m

risanje po naravi dibujo del (ali al) natural
prostoročno risanje dibujo a mano (ali a pulso)
risanje s tušem dibujo a tinta china
tehnično risanje dibujo industrial
ura risanja lección f (ali clase f) de dibujo

rôčen² (-čna -o) adj. della mano; a mano; manuale:
ročna prtljaga bagaglio a mano
avt. ročna zavora freno a mano
ročna ura orologio da polso
ročna lekarna armadietto del pronto soccorso
teh. ročna komanda comando a mano
ženska ročna dela lavori femminili
tisk. ročna korekturna odtiskovalnica tiraprove
agr. ročna kosilnica tagliazolle
gled. ročna lutka burattino
muz. ročna orgelska klaviatura manuale
ročna stiskalnica (pri knjigovezu) strettoio
ročna ženska torbica pochette
avt. ročni brisalec lavavetri
ročni izdelek manufatto
ročni pršilnik soffietto

rȍčnī -ā -ō (po času) določen, dogovorjen: kad dođe ročni dan; -o mjesto; nije nam -a na čelu pisana ni nam na čelu napisana smrtna ura

rojstv|o [ô] srednji spol (-a …) die Geburt
ponovno rojstvo die Wiedergeburt
rojstvo dvojčkov/trojčkov die Zwillingsgeburt, Drillingsgeburt
rojstvo živega otroka die Lebendgeburt
nezakonsko rojstvo die Unehelichkeit
… rojstvva Geburts-
(čas die Geburtszeit, datum das Geburtsdatum, kraj der Geburtsort, leto das Geburtsjahr, ura die Geburtsstunde)
obletnica rojstvva der Geburtstag (stota hunderjähriger Geburtstag)
… rojstev Geburten-
(knjiga das Geburtenbuch, kontrola die Geburtenkontrolle, die Geburtenregelung, matična knjiga das Geburtsregister, die Geburtsliste, omejevanje die Geburtenbeschränkung, porast der Geburtenzuwachs, presežek der [Geburtenüberschuß] Geburtenüberschuss, število die Geburtenrate, upadanje der Geburtenrückgang)
od rojstvva von Geburt an
od rojstvva slep/gluh von Geburt an blind/taub, -geboren ( blindgeboren, taubgeboren)
denarna pomoč ob rojstvvu otroka die Geburtenbeihilfe
obvestilo o rojstvvu otroka die Geburtsanzeige
potrdilo o rojstvvu der Geburtsnachweis
po rojstvvu nach der Geburt, figurativno der Geburt nach, bogat ipd.: von Haus aus
po Kristusovem rojstvvu nach Christi Geburt

ronde [rɔ̃d] féminin runda (tudi sport); militaire patrulja, obhod straže; kólo (ples), rajalni ples

à la ronde naokoli; eden za drugim
ronde éliminatoire, finale (sport) izločilna, finalna runda
ronde des six jours šestdnevna dirka
ronde de nuit nočna straža
contrôleur masculin de ronde kontrolna ura
boire à la ronde piti po vrsti, eden za drugim
être connu à dix lieues à la ronde biti znan deset milj naokoli

run down neprehodni glagol & prehodni glagol
dol teči; spodrsniti; (o uri) izteči se, ustaviti se; poditi, goniti, zasledovati, ujeti (koga); najti, odkriti (citat); pogaziti, pregaziti, povoziti (koga)
figurativno črniti, omalovaževati, podcenjevati; (pasivno) utruditi se, izčrpati se, onemoči, omagati, biti preutrujen (bolan)
sleng prehiteti in trčiti z

to run down a criminal ugnati, ujeti zločinca
to run down a stag goniti, poditi jelena do smrti
he is always running me down on me vedno črni
to be (to feel) run down biti izčrpan (onemogel, deprimiran)
the watch has run down ura se je iztekla, se je ustavila

sàmrtan -tna -o smrten: -a postelja; -o zvono mrtvaški zvon; -o vrijeme smrtni čas; -i čas smrtna ura

sand¹ [sænd] samostalnik
pesek; prod; pesek ali prod na obrežju
poetično zrnca peska, čas; ure
množina (peščena) puščava ali ravnina, prod vzdolž morja, ob vodi
ameriško, sleng hrabrost, pogum, energija, čvrstost značaja
sleng denar

built on sand zgrajen na pesku, nesiguren
grain of sand zrno peska
the sands are running out (low) figurativno ura je potekla, gre h koncu
his sands are running out njegove ure se iztekajo, so mu štete
to plough the sand(s) pesek orati, figurativno nesmiselno se mučiti, garati brez koristi

scaphē -ēs, f (tuj. σκάφη) „čolnič“, nekaka okroglo izdolbena sončna ura: VITR.

scarico¹ agg. (m pl. -chi)

1. prazen; pren. prost; miren:
cielo scarico jasno nebo

2. izpraznjen, prazen:
batteria scarica izpraznjena baterija
fucile scarico prazna puška
orologio scarico nenavita ura

Schwarzwälder schwarzwaldski; Schwarzwälderer Uhr ura s kukavico

scusare

A) v. tr. (pres. scuso)

1. opravičiti, opravičevati

2. oprostiti, oproščati:
scusi, che ore sono? oprostite, koliko je ura?
scusi del disturbo, per la seccatura oprostite za nadlego

B) ➞ scusarsi v. rifl. (pres. mi scuso) opravičiti, opravičevati se

séance [seɑ̃s] féminin seja, zasedanje; zborovanje; predstava; delovni čas (ure)

séances du Parlement zasedanje parlamenta
séances pluriel du conseil municipal seje mestnega sveta
séance publique, extraordinaire javna, izredna seja
être en séance zasedati, biti na seji
tenir séance imeti sejo, zasedati
présider une séance predsedovati seji
ouvrir, clore (lever), suspendre la séance začeti, zaključiti, prekiniti sejo
je déclare ouverte la séance (s tem) začenjam sejo
la séance est ouverte, est levée seja se začenja, se zaključi
exclure quelqu'un de la salle pour le reste de la séance odstraniti koga iz dvorane za ostanek seje
(familier) il nous a fait une de ses séances! (ironično) spet nam je priredil predstavo (sceno)!
séance de clôture, inaugurale (d'ouverture), pleinière zaključna, začetna, plenarna seja
séance tenante na seji, v teku seje, figuré takoj
séance de pose chez un peintre poziranje, čas poziranja pri slikarju
séance de gymnastique čas telovadbe, telovadna ura
séance de rayons obsevanje
première séance dans une salle de cinéma prva predstava v kinu

sédem (sêdmih) numer.

1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

sēi

A) agg. šest

B) m, f šest, šestica; šesti:
oggi è il sei danes smo šestega
le sei del pomeriggio šesta ura popoldne
giocare il sei di quadri igre igrati karovo šestico
prendere un sei šol. dobiti šestico
tiro a sei vprega s tremi pari konj

singing [síŋiŋ]

1. samostalnik
petje; opevanje; brnenje, brenčanje, šumenje, žuborenje

a singing in the ears zvenenje v ušesih
singing shoulder ameriško mejna cestna črta z rebrasto površino (kot slišen znak za avtomobilskega voznika)

2. pridevnik
pevski
figurativno zveneč, vršeč, šumeč, brneč, brenčeč

singing glass rezonančno steklo
singing lesson pevska ura (lekcija)
singing master učitelj petja
singing school pevska šola

six [sis; pred soglasnikom si, pred samoglasnikom in samoglasniškim h siz] adjectif šest; masculin šestica; šesti dan v mesecu

six jours masculin pluriel šestdnevne dirke
six places féminin, (automobilisme) šestsedežni avto
chapitre masculin six page féminin six šesto poglavje, šesta stran
Charles Vl (= six) Karel VI.
le six mai, le 6 mai 6. maj
les Six šestero članov evropske gospodarske skupnosti
il est six heures ura je šest
trois fois deux font six trikrat dve je šest

skoraj [ô]

1. količinsko: fast, beinahe; (približno) annähernd; pogovorno: bald

2. trajanje: fast, nahezu, beinahe; navedba časa: fast (ura je skoraj tri es ist fast drei Uhr)

3. (malodane) beinahe, fast
skoraj bi bilo prišlo do trčenja es kam zu einem Beinahezusammenstoß
skoraj bi bil padel ich wäre beinahe/fast gefallen

4.
skoraj nič [soviel] so viel/so gut wie nichts, kaum etwas
skoraj zastonj für ein Trinkgeld, für ein Butterbrot
slabšega si skoraj ni mogoče predstavljati/misliti das ist kaum zu unterbieten

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga