Franja

Zadetki iskanja

  • rísanje dibujo m

    risanje po naravi dibujo del (ali al) natural
    prostoročno risanje dibujo a mano (ali a pulso)
    risanje s tušem dibujo a tinta china
    tehnično risanje dibujo industrial
    ura risanja lección f (ali clase f) de dibujo
  • rôčen2 (-čna -o) adj. della mano; a mano; manuale:
    ročna prtljaga bagaglio a mano
    avt. ročna zavora freno a mano
    ročna ura orologio da polso
    ročna lekarna armadietto del pronto soccorso
    teh. ročna komanda comando a mano
    ženska ročna dela lavori femminili
    tisk. ročna korekturna odtiskovalnica tiraprove
    agr. ročna kosilnica tagliazolle
    gled. ročna lutka burattino
    muz. ročna orgelska klaviatura manuale
    ročna stiskalnica (pri knjigovezu) strettoio
    ročna ženska torbica pochette
    avt. ročni brisalec lavavetri
    ročni izdelek manufatto
    ročni pršilnik soffietto
  • rȍčnī -ā -ō (po času) določen, dogovorjen: kad dođe ročni dan; -o mjesto; nije nam -a na čelu pisana ni nam na čelu napisana smrtna ura
  • rojstv|o [ô] srednji spol (-a …) die Geburt
    ponovno rojstvo die Wiedergeburt
    rojstvo dvojčkov/trojčkov die Zwillingsgeburt, Drillingsgeburt
    rojstvo živega otroka die Lebendgeburt
    nezakonsko rojstvo die Unehelichkeit
    … rojstvva Geburts-
    (čas die Geburtszeit, datum das Geburtsdatum, kraj der Geburtsort, leto das Geburtsjahr, ura die Geburtsstunde)
    obletnica rojstvva der Geburtstag (stota hunderjähriger Geburtstag)
    … rojstev Geburten-
    (knjiga das Geburtenbuch, kontrola die Geburtenkontrolle, die Geburtenregelung, matična knjiga das Geburtsregister, die Geburtsliste, omejevanje die Geburtenbeschränkung, porast der Geburtenzuwachs, presežek der [Geburtenüberschuß] Geburtenüberschuss, število die Geburtenrate, upadanje der Geburtenrückgang)
    od rojstvva von Geburt an
    od rojstvva slep/gluh von Geburt an blind/taub, -geboren ( blindgeboren, taubgeboren)
    denarna pomoč ob rojstvvu otroka die Geburtenbeihilfe
    obvestilo o rojstvvu otroka die Geburtsanzeige
    potrdilo o rojstvvu der Geburtsnachweis
    po rojstvvu nach der Geburt, figurativno der Geburt nach, bogat ipd.: von Haus aus
    po Kristusovem rojstvvu nach Christi Geburt
  • ronde [rɔ̃d] féminin runda (tudi sport); militaire patrulja, obhod straže; kólo (ples), rajalni ples

    à la ronde naokoli; eden za drugim
    ronde éliminatoire, finale (sport) izločilna, finalna runda
    ronde des six jours šestdnevna dirka
    ronde de nuit nočna straža
    contrôleur masculin de ronde kontrolna ura
    boire à la ronde piti po vrsti, eden za drugim
    être connu à dix lieues à la ronde biti znan deset milj naokoli
  • run down neprehodni glagol & prehodni glagol
    dol teči; spodrsniti; (o uri) izteči se, ustaviti se; poditi, goniti, zasledovati, ujeti (koga); najti, odkriti (citat); pogaziti, pregaziti, povoziti (koga)
    figurativno črniti, omalovaževati, podcenjevati; (pasivno) utruditi se, izčrpati se, onemoči, omagati, biti preutrujen (bolan)
    sleng prehiteti in trčiti z

    to run down a criminal ugnati, ujeti zločinca
    to run down a stag goniti, poditi jelena do smrti
    he is always running me down on me vedno črni
    to be (to feel) run down biti izčrpan (onemogel, deprimiran)
    the watch has run down ura se je iztekla, se je ustavila
  • sàmrtan -tna -o smrten: -a postelja; -o zvono mrtvaški zvon; -o vrijeme smrtni čas; -i čas smrtna ura
  • sand1 [sænd] samostalnik
    pesek; prod; pesek ali prod na obrežju
    poetično zrnca peska, čas; ure
    množina (peščena) puščava ali ravnina, prod vzdolž morja, ob vodi
    ameriško, sleng hrabrost, pogum, energija, čvrstost značaja
    sleng denar

    built on sand zgrajen na pesku, nesiguren
    grain of sand zrno peska
    the sands are running out (low) figurativno ura je potekla, gre h koncu
    his sands are running out njegove ure se iztekajo, so mu štete
    to plough the sand(s) pesek orati, figurativno nesmiselno se mučiti, garati brez koristi
  • scaphē -ēs, f (tuj. σκάφη) „čolnič“, nekaka okroglo izdolbena sončna ura: VITR.
  • scarico1 agg. (m pl. -chi)

    1. prazen; pren. prost; miren:
    cielo scarico jasno nebo

    2. izpraznjen, prazen:
    batteria scarica izpraznjena baterija
    fucile scarico prazna puška
    orologio scarico nenavita ura
  • Schwarzwälder schwarzwaldski; Schwarzwälderer Uhr ura s kukavico
  • scusare

    A) v. tr. (pres. scuso)

    1. opravičiti, opravičevati

    2. oprostiti, oproščati:
    scusi, che ore sono? oprostite, koliko je ura?
    scusi del disturbo, per la seccatura oprostite za nadlego

    B) ➞ scusarsi v. rifl. (pres. mi scuso) opravičiti, opravičevati se
  • séance [seɑ̃s] féminin seja, zasedanje; zborovanje; predstava; delovni čas (ure)

    séances du Parlement zasedanje parlamenta
    séances pluriel du conseil municipal seje mestnega sveta
    séance publique, extraordinaire javna, izredna seja
    être en séance zasedati, biti na seji
    tenir séance imeti sejo, zasedati
    présider une séance predsedovati seji
    ouvrir, clore (lever), suspendre la séance začeti, zaključiti, prekiniti sejo
    je déclare ouverte la séance (s tem) začenjam sejo
    la séance est ouverte, est levée seja se začenja, se zaključi
    exclure quelqu'un de la salle pour le reste de la séance odstraniti koga iz dvorane za ostanek seje
    (familier) il nous a fait une de ses séances! (ironično) spet nam je priredil predstavo (sceno)!
    séance de clôture, inaugurale (d'ouverture), pleinière zaključna, začetna, plenarna seja
    séance tenante na seji, v teku seje, figuré takoj
    séance de pose chez un peintre poziranje, čas poziranja pri slikarju
    séance de gymnastique čas telovadbe, telovadna ura
    séance de rayons obsevanje
    première séance dans une salle de cinéma prva predstava v kinu
  • sédem (sêdmih) numer.

    1. (v sam. in prid. rabi) sette:
    sedem otrok sette figli
    deček sedmih let un bambino di sette anni
    Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
    ura je sedem sono le sette
    koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
    bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
    zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

    2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
    sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
    že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. sedem modrih i sette savi
    muz. sedem ključev setticlavio
    bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
    šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • sēi

    A) agg. šest

    B) m, f šest, šestica; šesti:
    oggi è il sei danes smo šestega
    le sei del pomeriggio šesta ura popoldne
    giocare il sei di quadri igre igrati karovo šestico
    prendere un sei šol. dobiti šestico
    tiro a sei vprega s tremi pari konj
  • singing [síŋiŋ]

    1. samostalnik
    petje; opevanje; brnenje, brenčanje, šumenje, žuborenje

    a singing in the ears zvenenje v ušesih
    singing shoulder ameriško mejna cestna črta z rebrasto površino (kot slišen znak za avtomobilskega voznika)

    2. pridevnik
    pevski
    figurativno zveneč, vršeč, šumeč, brneč, brenčeč

    singing glass rezonančno steklo
    singing lesson pevska ura (lekcija)
    singing master učitelj petja
    singing school pevska šola
  • six [sis; pred soglasnikom si, pred samoglasnikom in samoglasniškim h siz] adjectif šest; masculin šestica; šesti dan v mesecu

    six jours masculin pluriel šestdnevne dirke
    six places féminin, (automobilisme) šestsedežni avto
    chapitre masculin six page féminin six šesto poglavje, šesta stran
    Charles Vl (= six) Karel VI.
    le six mai, le 6 mai 6. maj
    les Six šestero članov evropske gospodarske skupnosti
    il est six heures ura je šest
    trois fois deux font six trikrat dve je šest
  • skoraj [ô]

    1. količinsko: fast, beinahe; (približno) annähernd; pogovorno: bald

    2. trajanje: fast, nahezu, beinahe; navedba časa: fast (ura je skoraj tri es ist fast drei Uhr)

    3. (malodane) beinahe, fast
    skoraj bi bilo prišlo do trčenja es kam zu einem Beinahezusammenstoß
    skoraj bi bil padel ich wäre beinahe/fast gefallen

    4.
    skoraj nič [soviel] so viel/so gut wie nichts, kaum etwas
    skoraj zastonj für ein Trinkgeld, für ein Butterbrot
    slabšega si skoraj ni mogoče predstavljati/misliti das ist kaum zu unterbieten
  • slow [slóu]

    1. pridevnik (slowly prislov)
    počasen (of, in v, pri)
    len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
    sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

    a slow current počasen tok
    slow growth počasna rast
    slow poison počasi delujoč strup
    a slow worker počasen delavec
    slow and steady počasen in vztrajen
    slow and sure počasen in siguren
    he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
    he is slow to anger on se težko razjezi
    it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
    this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
    you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
    to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
    to be slow of wit biti počasne pameti
    he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
    he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
    to make slow progress počasi napredovati
    slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
    he is slow in the uptake on počasi dojema
    my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

    2. prislov
    počasi

    slow! vozite počasi!
    read slower! čitaj(te) počasneje!
    my watch goes slow moja ura zaostaja

    3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
    zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

    4. samostalnik
    (kriket) počasna žoga
  • smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
    klinična smrt medicina klinischer Tod
    nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
    naravna smrt natürlicher Tod
    nasilna smrt gewaltsamer Tod
    navidezna smrt Scheintod
    smrt v snegu ein weißer Tod
    smrt v valovih ein Tod in den Wellen
    smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
    smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
    smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
    črna smrt (kuga) der schwarze Tod
    kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
    figurativno socialna smrt sozialer Tod
    figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
    smrt s koso der Sensemann
    figurativno smrt za živce die Nervenmühle
    življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
    smrti des Todes, Todes-
    (100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
    angel smrt der Würgengel
    bližina smrti die Todesnähe
    človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
    dan in ura smrti die Todeszeit
    dan smrti der Sterbetag, Todestag
    datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
    eskadron smrti die Todesschwadron
    kraj smrti der Sterbeort
    leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
    mesec smrti der Sterbemonat
    ki se ne boji smrti todesmutig
    preziranje smrti die Todesverachtung
    prijava smrti die Todesanzeige
    ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
    vzrok smrti die Todesursache
    znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
    umreti junaške smrti den Heldentod sterben
    umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
    za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
    zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
    gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
    do smrti bis zum Tod(e)
    vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
    do smrt se učimo man lernt nie aus
    pretepsti do smrti totprügeln
    kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
    bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
    grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
    na smrt zu Tode, zum Sterben
    misel na smrt der Todesgedanke
    na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
    na smrt črtiti wie die Pest hassen
    na smrt len stinkfaul
    na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
    na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
    na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
    na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
    na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
    na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
    na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
    na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
    na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
    na smrt žalosten todtraurig
    obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
    na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
    pripravljen na smrt todbereit
    o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
    listine o smrti Sterbepapiere množina
    novica o smrti die Todesnachricht
    med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
    od smrti vom Tod
    zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
    po smrti nach dem Tod
    življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
    hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
    s smrtjo mit dem Tod
    boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
    grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
    igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
    končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
    spričo smrti im Angesicht des Todes
    v smrt in den Tod
    iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
    pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
    v primeru smrti im Todesfall
    za primer smrti auf den Todesfall
    zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
    figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
    zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben