Franja

Zadetki iskanja

  • izpísek extracto m

    napraviti kontni izpisek hacer el extracto de una cuenta
  • izpláčati pagar

    izplačati dolg satisfacer una deuda
    ne izplača se no vale (ali no merece) la pena
    izplača se (po)čakati vale la pena de esperar
  • izpleníti (-im) perf. derubare, svaligiare:
    izpleniti (izropati)
    banko svaligiare una banca
  • izpolníti (-ím) | izpolnjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. adempiere, eseguire, realizzare, esaudire:
    izpolniti obljubo mantenere la promessa
    izpolniti željo esaudire il desiderio
    izpolniti ukaz eseguire l'ordine
    ne izpolniti pričakovanj deludere le aspettative
    izpolniti obveznosti onorare gli impegni
    izpolniti dolžnost adempiere un dovere
    izpolniti zaobljubo sciogliere un voto

    2. riempire, compilare (modulo, formulario)

    3. riempire, completare, colmare:
    izpolniti vrzel colmare una lacuna
    izpolniti izpraznjeno delovno mesto occupare il posto di lavoro rimasto vacante

    4. compiere:
    slavljenec je izpolnil osemdeset let il festeggiato ha compiuto ottant'anni
  • izposóditi (-im) | izposójati (-am)

    A) perf., imperf. prestare, dare in prestito

    B) izposóditi si (-im si) | izposójati si (-am si) perf., imperf. refl.

    1. prendere in prestito, noleggiare (macchine)

    2. (vzeti, jemati, prevzeti) prendere:
    izposoditi si besedo iz tujega jezika prendere una parola da una lingua straniera

    3. pren. (norčevati se) prendere in giro, prendersi gioco (di), burlarsi (di)
  • izpred prep.

    1. da; (pred) davanti a:
    umakniti se izpred ogledala spostarsi dallo specchio

    2. di, di prima di:
    popevka izpred šestdesetih let una canzonetta di prima degli anni sessanta
  • izpúliti (-im) perf. ➞ puliti

    1. cavare, estrarre; sradicare; svellere; (perje) spennare:
    izpuliti zob cavare un dente
    izpuliti rastlino sradicare una pianta
    pog. pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa rocambolesca

    2. strappare (di mano)

    3. pren. cavare, spillare (denaro da qcn.)
  • izpustíti (-ím) | izpúščati (-am) perf., imperf.

    A)

    1. lasciare, lasciar andare, lasciar uscire

    2. liberare; (prigionieri, ostaggi) scarcerare; congedare (dal servizio militare), mandare via, a casa

    3. omettere, tralasciare

    4. pog. pren. (izstreliti) sparare:
    izpustiti rafal sparare una raffica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne izpustiti solze non versare una lacrima
    pren. izpustiti dušo mandare l'anima a Dio
    pren. izpustiti kako pametno dire cose sagge, parlare saggiamente
    pren. izpustiti ugodno priložnost lasciarsi sfuggire l'occasione
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire la vittoria
    izpustiti vajeti iz rok perdere le redini
    pren. ne izpustiti koga izpred oči non perdere d'occhio qcn.
    jur. izpustiti pogojno rilasciare in libertà condizionata
    šport. (pri smučanju) izpustiti vratca saltare una porta

    B) izpustíti se (-ím se) | izpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. med. manifestarsi, erompere (erpete, esantema)
  • izrazít (-a -o) adj. espressivo, spiccato, marcato:
    izrazite poteze obraza lineamenti marcati
    izrazit glasbeni talent uno spiccato talento musicale
    prednost gostujočega moštva je bila izrazita la squadra ospite era decisamente in vantaggio
    fant je izrazit športnik il ragazzo è un tipo sportivo
    jesti izrazito rastlinsko hrano seguire una dieta espressamente vegetariana
  • izrêči (-rêčem) | izrékati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. dire:
    izreči psovke, šale dire bestemmie, barzellette

    2. (javno izraziti svoje misli) dichiarare, esprimere:
    izreči sodbo o esprimere un giudizio su
    izreči opomin dare un'ammonizione
    izreči sožalje fare le condoglianze
    izreči zahvalo ringraziare

    3. pronunciare, proferire; jur.
    izreči kazen comminare una pena
    izreči sodbo, obsodbo emanare una sentenza, condannare

    B) izrêči se (-réčem se) | izrékati se (-am se) perf., imperf. refl. dichiararsi, esprimersi:
    volivci so se izrekli za republiko gli elettori si dichiararono per la repubblica
  • izrêči (besedo) pronunciar

    izreči se declararse (za a favor de, en pro de; proti contra)
    izreči sodbo pronunciar una sentencia (ali el veredicto)
  • izsíliti

    izsiliti kaj obtener por (la) fuerza, forzar
    izsiliti vstop forzar la entrada
    izsiliti pokorščino reducir a la obediencia, hacer (ali obligar a) obedecer
    izsiliti odločitev forzar una decisión
    izsiliti priznanje arrancar una confesión
    izsiliti kaj od koga obtener de alg por fuerza, obligar a alg a hacer (ali a dar) a/c
  • izstrelíti (-ím) | izstreljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. sparare:
    izstreliti častno salvo sparare una salve d'onore
    izstreliti cel magacin vuotare il caricatore
    izstreliti puščico lanciare, scoccare un freccia

    2. aprire brecce (sparando)

    3. lanciare (missili, satelliti, navi spaziali)

    4. (hitro reči) pren. sparare
  • izvájati ejecutar ; (načrt) realizar; efectuar; llevar a efecto

    izvajati skladbo ejecutar una composición (musical)
    izvajati besedo iz derivar la palabra de
  • izvalíti (-ím)

    A) perf. covare

    B) izvalíti se (-ím se) perf. refl. uscire dal guscio:
    pren. to se je izvalilo v tvoji glavi questo l'hai inventato tu, questa è una tua trovata
  • izvalíti incubar

    izvaliti sod hacer rodar una cuba hacia fuera
  • izvêsti llevar a efecto, efectuar ; (gledališče, glas) ejecutar ; (zločin) cometer, perpetrar ; (uresničiti) realizar ; (gradnjo) construir

    izvesti načrt (naročilo, sodbo) ejecutar un plan (una orden, una sentencia)
  • izví(ja)ti (vijak) destornillar

    izvi(ja)ti komu kaj iz rok arrancar (ali quitar) a alg a/c de las manos
    izvi(ja)ti se (iz zadrege) lograr (fam arreglárselas para) salir de una situación apurada; (iskati izgovore) inventar pretextos
  • izvírati (-am) imperf.

    1. sorgere, scaturire, sgorgare, nascere:
    Sava izvira na Gorenjskem la Sava sgorga nell'Alta Carniola

    2. ekst. nascere, provenire, originare, trarre origine:
    bolezen, ki izvira iz revščine una malattia che trae origine dalla povertà, dovuta alla povertà

    3. (imeti začetek) risalire:
    običaji, ki izvirajo iz poganstva usanze che risalgono al paganesimo

    4. (biti doma, roditi se) provenire, essere di:
    izvira iz kmečke družine proviene da famiglia contadina
  • izvŕstno

    A) adv. benissimo

    B) (v povedni rabi)
    izvrstno, da si prišel hai fatto benisimo a venire
    izvrstno, da si to naredil è una gran bella cosa che l'abbia fatto

    C) n šol. lodevole