Franja

rib|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija der Fisch (hrustančnica Knorpelfisch, kostnica Knochenfisch; roparica der Raubfisch, neroparica Friedfisch; globokomorska riba Tiefseefisch, potujoča riba Wanderfisch, riba v jatah der Schwarmfisch)
leteča riba fliegender Fisch
der -fisch (morska Seefisch, sladkovodna Süßwasserfisch, mladica Jungfisch, iz ribnika Teichfisch ikrnica Rogenfisch)
podoben ribi fischähnlich
kot riba fischartig, fischhaft

2. kot jed:
riba/ribe množina der Fisch (danes bodo ribe heute gibt es Fisch), -fisch
(bela Weißfisch, gojena Zuchtfisch, konzervirana Dosenfisch, konzumna Speisefisch, kuhana Kochfisch, nasoljena Salzfisch, pečena Bratfisch, sušena Dörrfisch, uporabna Nutzfisch, vložena Besatzfisch, Einsatzfisch, vzporedno gojena Nebenfisch, zamrznjena Gefrierfisch)

3.
rib Fisch-
(gojenje die Fischzucht, pogin/poginjanje das Fischsterben)
rejec rib v ribniku: der Teichwirt
ribiška ladja za predelavo rib das Fangfabrikschiff
za predelavo rib [fischverarbeitend] Fisch verarbeitend
loviti ribe fischen, s trnkom: angeln
prenehati loviti ribe ausfischen
potegniti ribo na kopno einen Fisch landen
smrdeč po ribah fischig
smrdeti po ribah nach Fisch riechen, avstrijsko: fischeln
vonj/smrad po ribah der Fischgeruch
bogat/reven z ribami voda: fischreich/fischarm
trgovina/trgovanje z ribami der Fischhandel
zastrupitev z ribami medicina die Fischvergiftung
za ribe Fisch-
(pribor das Fischbesteck, nož das Fischmesser, steklena posoda das Fischglas, ribiška posoda der Fischbehälter, hrana das Fischfutter, steza die Fischleiter, der Fischpaß, vrša die Fischreuse)

4.
figurativno velika riba ein großer/dicker Fisch
figurativno mala riba ein kleiner Fisch
velike ribe žro majhne die großen Fische fressen die kleinen
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
kot riba na suhem wie ein Fisch auf dem Trockenen
molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
biti mrzel/hladen kot riba Fischblut haben
gladek kot riba glatt wie ein Aal

rȍba ž (it. roba) blago: vunena, svilena, mješovita, prekomorska roba; kratka roba drobno blago, tkanine, ki se prodajajo po kosih ne na meter; pošiljka -e; poznavalac -e; sitna roba drobno blago; trgovina mješovite -e trgovina z mešanim blagom; kažu da je ova djevojka laka roba

rôblje s sužnji: bijelo roblje; trgovina -em trgovina s sužnji

ročna dela srednji spol množina Handarbeiten množina
delati ročna dela handarbeiten, basteln
trgovina s potrebščinami za ročna dela das Handarbeitsgeschäft

rokavíca guante m

glazé rokavica guante de cabritilla
s krznom podložena rokavica guante forrado de piel
rokavica palčnik mitón m
železna rokavica guantelete m
trgovina z rokavicami guantería f
boksarska (usnjena, iz sukanca, zaščitna) rokavica guante m de boxeo (de piel, de hilo, protector)
rokavica iz irhovine (semiša) guante de ante (ali de gamuza)
z rokavicami ravnati s kom tratar a alg con sumo cuidado (ali con guante de seda)
vreči rokavico komu (fig) arrojar el guante a alg
pobrati, sprejeti rokavico (fig) recoger el guante
obleči (sleči) rokavice ponerse (quitarse) los guantes

round⁴ [ráund] predlog
okoli, okrog

round the bend sleng nekoliko nor, prismojen
round the world in 80 days okoli sveta v 80 dneh
round the clock nepretrgano, non-stop, 24 ur na dan
the shop round the corner trgovina okrog vogala
to look round one (po)gledati okoli sebe
to take s.o. round the town razkazovati komu mesto
to travel round the country potovati po (vsej) deželi

rousing [ráuziŋ] pridevnik
budilen, vzpodbuden; ognjevit; ginljiv (govor itd.), pozornost zbujajoč; razburljiv, napet
pogovorno močan, krepak, velik; frenetičen; plamteč (ogenj); živahen

a rousing cheer frenetično odobravanje (ploskanje)
a rousing fire peklenski ogenj
a rousing lie velika, debela laž
a rousing trade cvetoča trgovina

rȕkotvōran -rna -o, rukòtvōran -rna -o ročen: -a nastava pouk ročnega dela; -i espapi blago ročne izdelave; -a trgovina trgovina z ročnimi izdelki

sádje fruit(s) moški spol, (množina)

južno sadje fruits des pays chauds, agrumes moški spol množine
koščičasto (luščinasto, pečkasto) sadje fruits à noyau (à coques ali à écalcs, à pépins)
namizno sadje fruits de table (ali à dessert)
ozimno (zimsko) sadje fruits d'hiver (de garde)
pozno (zgodnje) sadje fruits tardifs (hâtifs, précoces); primeurs ženski spol množine
špalirsko sadje fruits d'espalier
vloženo, vkuhano sadje fruits en bocaux, stérilisés
klet za sadje fruitier moški spol fruiterie ženski spol
košara za sadje panier moški spol à fruits, cueilloir moški spol, cageot moški spol
trgovina s sadjem commerce moški spol de(s) fruits, fruiterie
obiranje sadja récolte (ali cueillette ženski spol) des fruits

sádje frutas f pl ; fruta f

južno (vkuhano ali vloženo, namizno, špalirsko) sadje frutas del sur ali del mediodía (en conserva, de mesa ali de postre, de espaldera)
pozno (zgodnje, zimsko, koščičasto, pečkato) sadje fruta f tardía (temprana, de invierno, de hueso, de pepitas)
klet za sadje aposento m para guardar frutas
košara za sadje cesto m para recoger fruta
obiranje sadja cosecha f (ali recolección f) de frutas
trgovina s sadjem frutería f

samopostréžen

samopostrežna restavracija restaurant libre-service
samopostrežna trgovina, prodajalna magasin moški spol libre-service, supermarché moški spol

samopostréžen de autoservicio

samopostrežna restavracija restaurante m de autoservicio
samopostrežna trgovina, prodajalna tienda f de autoservicio; supermercado m

sámopostréžen

sámopostréžna restavracija self-service restaurant
sámopostréžna trgovina self-service store, supermarket

samopostrežn|i (-a, -o) Selbstbedienungs- (črpalka die Selbstbedienungstankstelle, restavracija das Selbstbedienungsrestaurant, trgovina der Selbstbedienungsladen)

samopostrežnic|a [é] ženski spol (-e …) (samopostrežna trgovina) der Selbstbedienungsladen, der Selbstbedienungsmarkt

schiavo

A) m (f -va)

1. suženj, sužnja:
commercio, tratta degli schiavi trgovina s sužnji
vita da schiavi trdo, garaško življenje

2. pren. suženj, hlapec:
essere schiavo dei pregiudizi biti suženj predsodkov

B) agg. suženjski; hlapčevski

sea-borne [sí:bɔ:n] pridevnik
ki se prevaža po morju

sea-borne trade pomorska trgovina

secondhand [sékəndhænd]

1. pridevnik
(dobljen, prevzet) iz druge roke, že rabljen; antikvaričen; ponošen; indirekten

secondhand bookseller prodajalec antikvaričnih knjig; antikvar, starinar
secondhand clothes stare, ponošene obleke
secondhand car že rabljen avto
secondhand shop trgovina (že) rabljenih predmetov, antikvariat, starinarna; komisijska trgovina
secondhand woman sleng vdova

2. prislov

to buy s.th. secondhand kupiti že rabljene stvari

security [sikjúəriti] samostalnik
varnost, sigurnost, brezskrbnost, mirnost; zaščita (against proti, pred)
jamstvo, jamčenje, poroštvo, garancija; zanesljivost, zaupanje, zaupljivost
trgovina kavcija, zalog, založek; obveznica, zadolžnica; pokritje; porok

securities množina vrednostni papirji, efekti
in security for kot garancija za
without security brez (po)kritja
security bond poroštvena menica
Security Council Varnostni svet (pri OZN)
security risk oseba, ki zaradi svojega političnega mišljenja velja za neprimerno za državno službo
public securities množina državni papirji
security trading trgovina z efekti
to be (to stand) security for s.o. biti porok (jamčiti) za koga
to enjoy security čutiti se varnega
to give security dati kavcijo
to lend money on security posoditi denar na (ne)premičnine

seksualn|i (-a, -o) Sexual-, Sex- (zločinec der Sexualtäter, delikt das Sexualdelikt, turizem der Sextourismus, etika die Sexualethik, orgija die Sexorgie, praktika die Sexpraktik, sfera die Sexualsphäre)
trgovina s seksualnimi pripomočki der Sexshop, die Sexboutique
| ➞ → spolni