Franja

via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)

1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.

2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.

3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.

4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.

5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.

Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr.

vigor moški spol moč, čvrstost, poudarek; veljavnost (zakona)

carecer de vigor biti brez energije
entrar en vigor stopiti v veljavo (zakon)
poner en vigor uveljaviti

vigore m

1. moč, čvrstost:
il vigore della giovinezza mladostna moč
vigore del terreno rodovitnost tal
vigore del vino moč vina

2. ekst. pren. energija, moč, čilost, krepkost; živost, živahnost

3. pravo veljavnost:
entrare in vigore stopiti v veljavo
essere in vigore biti v veljavi

vigueur [vigœr] féminin moč, jakost, čilost, sila; veljavnost, veljava

en vigueur v veljavi
les termes en vigueur običajni pogoji
entrer en vigueur stopiti v veljavo
perdre sa vigueur oslabeti
mettre en vigueur uveljaviti

vmes [é]

1. krajevno: dazwischen

2. časovno: inzwischen, zwischenzeitlich, mittlerweile; (občasno) zwischendurch

3. z glagoli: dazwischen-, zwischen- (biti dazwischenstehen, dazwischenliegen, dati zwischenlegen, napisati dazwischenschreiben, priti dazwischenkommen, stopiti dazwischentreten …)
ne posegati vmes den Dingen ihren Gang lassen
odločno poseči vmes eingreifen, einschreiten, sich einschalten, durchgreifen
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel

vôjna war; warfare

v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train

vôjska (-e) f

1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
biti v službi v vojski servire nell'esercito
stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
najemniška vojska milizie mercenarie

2. star. guerra:
pred vojsko prima della guerra
med vojsko durante la guerra

3. pog. servizio militare, leva

4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
hist. črna vojska milizia territoriale
rod vojske armata, arma
kopenska vojska armata di terra
okupacijska vojska esercito di occupazione
redna vojska esercito regolare
zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
stalna vojska esercito stanziale
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena

vorsprechen^* počasi/razločno govoriti; nastopiti; vorsprechen bei jemandem stopiti do (koga)

voto m

1. relig. zaobljuba:
voti solenni večne zaobljube
fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red

2. relig. ex voto, zaobljubni dar

3.
voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh

4. pravo glas, glasovanje:
diritto di voto volilna pravica
voto di fiducia zaupnica
voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas

5. ekst. glasovnica

6. šol. ocena:
voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami

vrát (-ú) m

1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo

2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente

vstopa|ti [ó] (-m) vstopiti (ständig, langsam, immer wieder) eintreten ➞ → stopiti

vstrán adv.

1. da parte; dallato:
skočiti vstran saltare dallato

2. via; in disparte:
pobegniti vstran scappare via
sedeti malo vstran sedere un po' in disparte
pren. kaj potiskati vstran non voler pensarci, rimuovere qcs.
potisniti, spraviti koga vstran rimuovere, qcn. (da una carica), silurare
stopiti vstran mettersi in disparte
skoki vstran scappatelle, avventure
skok vstran (med govorom, predavanjem) divagazione, digressione, excursus
šport. premet vstran ruota

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

zákon (zakonska zveza) mariage moški spol , union ženski spol conjugale

civilni zakon mariage civil
divji zakon concubinage moški spol, union libre, popularno collage moški spol, pravno faux ménage
mešani zakon mariage mixte
navidezni zakon mariage fictif (ali blanc), simulacre moški spol de mariage
neveljaven zakon mariage putatif
razumski zakon mariage de raison
zakon med sorodniki mariage consanguin (ali entre parents)
zakon zaradi denarja (interesov) mariage d'argent (d'intérêt)
zakon iz ljubezni mariage d'amour
obljuba zakona promesse ženski spol de mariage
otrok iz prvega zakona un enfant du premier lit (ali mariage)
v drugem zakonu en secondes noces
zakon skleniti, v zakon stopiti contracter (un) mariage, se marier
sklenitev zakona célébration ženski spol du mariage
razveza zakona séparation ženski spol des époux, divorce moški spol
tožba za razvezo zakona action ženski spol en divorce
razvezati zakon dissoudre un mariage
živeti v divjem zakonu vivre maritalement (ali conjugalement, en concubinage, popularno en collage)

zakonski stan moški spol der Ehestand; na dokumentih: der Familienstand
stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten

zaštekati glagol
1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.

2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.

3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.

zavor|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. tehnika die Bremse (bobnasta Trommelbremse, centrifugalna Zentrifugalbremse, čeljustna Backenbremse, členkasta čeljustna Gliederbackenbremse, diskasta Scheibenbremse, drsna čeljustna Gleitbackenbremse, kladična Klotzbremse, kleščna kolutna Zangenbremse, kolesna Radbremse, motorna Motorbremse, naletna Auflaufbremse, nožna Fußbremse, pnevmatična Druckluftbremse, povratna udarna Rückstoßbremse, povratna pedalna Rücktrittbremse, ročna Handbremse, servo Servobremse, tirna Gleisbremse, Schienenbremse, tračna Bandbremse, vrvna Fangbremse, zasilna Notbremse, na utež Fallgewichtsbremse, s prostim tekom Freilaufbremse, zračna Luftbremse, železniška Zugbremse), die Bremsanlage (pomožna Hilfsbremsanlage)
hidravlična zavora hydraulische Bremse
ročica zavore der Bremshebel
(ročne Handbremshebel)
naprava za preizkus zavor der Bremsprüfstand
motovilo z zavoro die Bremshaspel
pritegniti zavoro die Bremse anziehen
spustiti/popustiti zavoro die Bremse lösen
stopiti na zavoro z vso silo: auf die Bremse steigen

2.
smučarska zavora/zavora za smuči der Ski-Stopper

zebra samostalnik
1. (žival) ▸ zebraPovsod, kamorkoli obrneš pogled, neštete črede zeber, antilop, bivolov, žiraf. ▸ Mindenhol, akármerre nézel, számtalan zebracsorda, antilopcsorda, bivalycsorda és zsiráfcsorda.
Povezane iztočnice: gorska zebra, grevyjeva zebra, kraljevska zebra, navadna zebra, stepska zebra

2. neformalno (prehod za pešce) ▸ zebra

Zehe, die, (-, -n) prst (na nogi); beim Knoblauch: strok, stroček; sich auf die Zehen stellen stopiti na prste; jemandem auf die Zehen treten figurativ užaliti (koga), stopiti na kurje oko (komu)

Zehenspitze, die, konica prsta; auf Zehenspitzen po prstih; auf den Zehenspitzen na prstih; sich auf die Zehenspitzen stellen stopiti na prste