Franja

liquidieren likvidirati; Sachwerte: vnovčiti, Schulden: poravnati; figurativ eine Angelegenheit: spraviti s sveta; Menschen: likvidirati, ubiti

lock³ [lɔk]

1. prehodni glagol
zakleniti, zaklepati (tudi up)
zapreti, zakleniti (in, into v)
zavirati (kolesa), okleniti, oklepati, obdajati (hribi), objeti (koga); stisniti (čeljusti), prekrižati (roke); tesno povezati, pričvrstiti; spraviti ladjo skozi zatvornico (up, down navzgor, navzdol po kanalu)

2. neprehodni glagol
zakleniti se, zaklepati se; zapreti se, zapirati se; zaplesti se; biti blokiran; dati se obračati z blokiranjem prednjih koles; pluti skozi zatvornice

to lock the door against s.o. zakleniti se pred kom
locked zagozden, blokiran, tesno objet
figurativno to lock horns with spreti se s kom
to lock the stable door after the horse has been stolen po toči zvoniti

lock away prehodni glagol
spraviti pod ključ, zakleniti kaj

lock up

1. prehodni glagol
spraviti koga pod ključ (v zapor, norišnico)

2. neprehodni glagol
zakleniti, zapreti

to lock up o.s. up zakleniti se
lock uped up capital mrtev kapital

loft² [lɔft] prehodni glagol
spraviti na podstrešje v kaščo; (golf) visoko zalučati žogo; poslati, žogo čez zapreko; imeti (golobe) v golobnjaku

losbekommen^* spraviti dol/ven/iz itd.

lymphō -āre -āvī -ātum (lympha) koga blázniti, spraviti (spravljati) ob pamet (um), v brezumje, v norost (ob)noríti: deus lymphaverat urbem Val. Fl., lymphare incursibus urbes, lymphante deo, superis animum lymphantibus Stat., lymphari Plin. zblazneti, biti (priti) ob pamet, znoreti. Od tod pt. pf. lymphātus 3 zblaznel, blazen, kakor obseden, ves iz sebe, nepriseben, zblojen, ne zavedajoč se: in Graecia commota mente quod λυμφολήπτους appellant, ab eo lymphatos dixerunt nostri Varr., l. meus H., Cat., pectora O., velut lymphati L. kakor navdani od naglega strahu (panike, zone), lymphatis similes Cu., l. metus Lucan., lymphatis caeco pavore animis T., repente lymphati ... in centuriones invadunt T., lymphata corpora boum Sil.; v enakem pomenu tudi pt. pr. lymphāns -antis: lymphantes animi Plin., eorum religione lymphantes Ap.

mācerō -āre -āvī -ātum (prim. māceria)

1. (o)mehčati, (o)mečiti, (raz)močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), zamočiti, čímžati: lupinum Varr., salsamenta Ter., lini virgas Plin. namakati, calcem, calcis glebas Vitr. namočiti (namakati; prim. mācerātiō), fimum assiduo liquore Col., aliquid fumo Plin. (po)vodíti, prekaditi (prekajevati).

2. klas. le metaf.
a) (telesno) (o)slabiti, vzeti (jemati) moč, izčrpa(va)ti, (iz)mučiti, mrcvariti, trpinčiti, trapiti, izčimžati: Col., Plin., Vell., Fl., multos iste morbus macerat Pl., siti maceratus Cu., alterum annum circumvallatos inclusosque nos fame macerant L. nas mučijo.
b) (duševno) potreti, gristi, žalostiti, cvéliti, pekliti, ujesti (ujedati), gristi, mučiti, vznemiriti (vznemirjati), uničiti (uničevati), povzročiti (povzročati) tesnobnost, spraviti (spravljati) v slabo voljo, ugonobiti (ugonabljati), trapiti: Pac. ap. Non., Q., illorum me alter cruciat, alter macerat Pl., me macerat Phryne H., macerat invidia Lucr., quae vos … cum reliqueritis, macerent desiderio L., egomet me coquo et macero et defetigo Pl., cur me excrucio? cur me macero? Ter.; med. = medle(va)ti, trepetati: macerari desiderio Sen. ph. ali ex desiderio Afr. fr., macerari lentis ignibus H. medleti od trajne žarne (strastne) ljubezni, maceror interdum, quod sim tibi causa dolendi O.; pren.: non tamen exspectationem nostram macerabo singulos producendo Sen. ph. = ne bom nas predolgo puščal v negotovosti (v pričakovanju).

mad² [mæd]

1. prehodni glagol
spraviti koga v bes, spraviti koga ob pamet

2. neprehodni glagol
noreti

madden [mædn]

1. prehodni glagol
razbesneti, razdražiti, spraviti ob pamet

2. neprehodni glagol
pobesneti, razdražiti se

make up

1. prehodni glagol
sestaviti (spis, seznam); pripraviti, prirediti; naličiti, našminkati; opremiti (sobo); izmisliti si (zgodbo); zamotati, napraviti (paket); izdelati, sešiti (obleko); izpopolniti; nadoknaditi; izravnati, poravnati (račun)
tisk prelomiti (stavek); nazaj dobiti (izgubljeno ozemlje)

2. neprehodni glagol
naličiti se, našminkati se; nadomestiti (for)
nadoknaditi (for)
ameriško bližati se (to)
pogovorno dvoriti (to)
spraviti se (with)

to be made up of sestavljen iz
to make up one's mind odločiti se
to make it up with spraviti se s kom
to make up a face namrdniti se
to make up one's face naličiti se
to make up a lip našobiti se
to make up for lost time nadoknaditi izgubljen čas
the story is made up zgodba je izmišljena
to make up to s.o. for s.th. poravnati komu škodo za kaj

mamar sesati (na materinih prsih); figurativno pohlepno požirati, žreti; pod streho spraviti

dar de mamar a un niño otroka dojiti
mamarse (Am) opijaniti se
no mamarse el dedo biti premeten (bister)

mediamize [mí:diəmaiz] prehodni glagol
spraviti vstanje medija

mélanger [-lɑ̃že] verbe transitif (z)mešati; premešati (testo); zamešati, spraviti v nered (ses livres svoje knjige)

mélanger des vins mešati vina
machine féminin à mélanger mešalni stroj, mešalnik

mêler [mɛle] verbe transitif mešati, pomešati, zmešati (avec s); spraviti v nered; rezati (vino); figuré spojiti (à z); zaplesti (dans quelque chose v kaj)

se mêler (z)mešati se; udeležiti se, biti zraven (à quelque chose pri čem); brigati se, skrbeti (de quelque chose za kaj); péjoratif vtikati svoj nos (de quelque chose v kaj); ukvarjati se (de quelque chose s čim); baviti se; križati se (rase)
mêler quelqu'un à une affaire zaplesti koga v afero
mêler les cartes mešati karte, figuré povzročiti zmedo
mêler de l'eau et du vin mešati vodo z vinom
se mêler des affaires des autres, d'autrui vmešavati se v tuje zadeve
se mêler à la foule, au cortège pomešati se med množico, v sprevod
ne pas se mêler de quelque chose ne se vtikati v kaj
je ne m'en mêle pas za to se ne brigam
de quoi vous mêlez-vous? kaj vas to briga?
mêlez-vous de vos affaires, de ce qui vous regarde! brigajte se za svoje stvari, za to, kar se vas tiče!
il se mêle de tout v vse se vtika
le diable s'en mêle to ne gre (čisto) prav
depuis quand se mêle-t-il d'apprendre le chinois? kdaj mu je prišlo na um, da bi se učil kitajščine?
se mêler à la conversation, à la querelle poseči v pogovor, v prepir

mess² [mes]

1. prehodni glagol
nahraniti koga; umazati, grdo zdelati, spraviti v nered (tudi up)
figurativno skaziti, pokvariti (tudi up)

2. neprehodni glagol
skupaj jesti (with s, z)
vojska, navtika jesti v menzi, pripadati stalnemu omizju (together)
ameriško vtikati se (in v)
obirati se pri delu, zapravljati čas (about, around)

migrō -āre -āvī -ātum (iz *migu̯-ros menjavajoč kraj = potujoč, indoev. kor. *mei̯- iti, potovati; prim. tudi gr. ἀμείβω menjujem)

I. intr. seliti se, izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se: V., H., Sen. ph., Amm., Suet., non solum inquilini, sed etiam mures migrarunt Ci., res ipsa cogit vastam incendiis ruinisque relinquere urbem et ad integra omnia Veios migrare nec hic aedificando inopem plebem vexare L., itaque ad generum Agathini migrare maluit Ci., in caelum Pl., finibus Plin., e fano foras Pl., ex urbe rus Ter.; pass.: Romam inde migratum est a propinquis raptarum L., ut aut sensus omnino omnes mors auferat aut in alium quendam locum ex his locis morte migretur Ci.; metaf.: Col., Plin., de vitā Ci., Vell. ali ex hac vitā Ci. ali ex hominum vitā Ci. preseliti se v večnost, ločiti se (iti) s tega sveta, umreti, verum equitis quoque iam migravit ab aure voluptas omnis ad incertos oculos et gaudia vana H. se je preselila, je prešla, mens officio migrat Pl. zahaja v dolžnosti, migrasset sane ex hominibus inertia Val. Max. bi bila minila človeka, amicitia, cuius in locum migraverant adsentationes, blanditiae et peior odio amoris simulatio Plin. iun. so stopila; podobno: m. ad alias nuptias, ad aliud matrimonium Icti. prehajati k drugemu zakonu, začeti z drugim zakonom, omnia migrant Lucr. vse se spreminja, nam quocumque modo perturbes caerula quae sint, numquam in marmoreum possunt migrare colorem Lucr. spremeniti se v marmornobelo, marmornobelo postati, cornua in mucronem migrantia Plin. ki (na koncu) prehajajo v ost. —

II. trans.

1. odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran (proč), prestaviti (prestavljati), odstraniti (odstranjevati): relicta, quae migratu difficilia essent L., nidum Gell., num migrantur Rhoeteia regna in Libyam superis? Sil., divitias ab occidente in orientem Aug.; pren.: in se tantam gloriam migrare Hyg. nakloniti (naklanjati) si.

2. metaf. prestopiti (prestopati), (pre)kršiti, žaliti (naspr. servare): ius civile Ci., facere promissum quaeque pertinent ad veritatem et ad fidem ea migrare interdum et non servare fit iustum Ci.

Opomba: Star. cj. pf. migrassit: Ci.

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

mitreißen^* vleči/potegniti s seboj; Technik pobirati; figurativ navdušiti, spraviti na noge, potegniti za seboj

mobiliser [-ze] verbe transitif mobilizirati, napraviti mobilno; spraviti na noge, pripraviti, zbrati

se mobiliser (familier) spraviti se v gibanje
mobiliser les réservistes mobilizirati rezerviste
mobiliser tout son courage zbrati ves svoj pogum