Franja

zasluži|ti¹ (-m) verdienen (dodatno hinzuverdienen, dazuverdienen, tudi mitverdienen)
na hitro zaslužiti die schnelle Mark machen
ne zaslužiti niti za sol nicht das Salz zur Suppe verdienen
človek, ki malo/veliko zasluži der Kleinverdiener/Großverdiener

zaslúžiti (-im) perf.

1. (dobiti denar za opravljeno delo) guadagnare:
zaslužiti komaj za stanovanje in hrano guadagnare tanto da sbarcare il lunario
zaslužiti na kupe denarja guadagnare soldi a palate
na lahek način zaslužiti denar guadagnare senza molta fatica

2. pog. prendere lo stipendio, lavorare

3. (imeti dobiček) guadagnare:
zaslužiti pri prodaji, s prodajo guadagnare con la vendita

4. (upravičeno kaj dobiti) meritare:
povedati komu, kar zasluži dire a qcn. quel che si merita
v bitki zaslužiti odlikovanje nella battaglia meritarsi la medaglia al valore
cerkev zasluži ogled la chiesa merita una visita
pren. še slanega kropa, še za sol ne zasluži guadagna pochissimo, è un pessimo lavoratore

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zombi samostalnik
1. pogosto v množini (živi mrtvec) ▸ zombiNa Haitiju je bila sol edino sredstvo, s katerim so se lahko borili proti zombijem. ▸ Haitin a só volt az egyedüli eszköz, amivel a zombik ellen védekezhettek.

2. izraža negativen odnos (brezvoljnež) ▸ zombi
Nekaj vem zagotovo: če izgubiš svoj jezik, izgubiš tudi stik s svojo kolektivno dušo in postaneš nekak novodobni zombi. ▸ Egyvalamit biztosan tudok: ha elveszíted az anyanyelvedet, akkor elveszíted a kollektív lelkeddel való kapcsolatot és valamiféle modern zombivá válsz.
Izjavila je, da jo je rehabilitacija spremenila v zombija in da ne more več. ▸ Kijelentette, hogy a rehabilitáció zombivá változtatta és már nem bírja tovább.

3. tudi v pridevniški rabi (o računalniku) ▸ zombi
Po svetu napadajo računalniške sisteme hekerji in zombiji. ▸ A számítógépes rendszereket világszerte hekkerek és zombik támadják.
Strokovnjaki za informacijsko varnost nas svarijo pred vse pogostejšimi napadi zombi računalnikov. ▸ Az informatikai biztonsági szakértők gyakran figyelmeztetnek minket a zombi-számítógépek egyre gyakoribb támadásaira.

žárek¹ rayo m

kozmični (ultravioletni) žarki rayos m pl cósmicos (ultravioletas)
laserski žarek haz m de laser
rentgenski žarki rayos X (ali Roentgen)
sončni žarek rayo solar (ali de sol)
svetlobni žarek rayo de luz, (opt) rayo luminoso
vpadni žarek rayo incidente
žarek upanja rayo de esperanza

živinsk|i (-a, -o) viehisch, tierisch, bestialisch; Vieh- (vagon der Viehwagen, sol das Viehsalz)
živinska resnoba tierischer Ernst
živinsko resno mit tierischem Ernst

živínski (of) cattle; figurativno bestial, brutish, beastly

živínska farma ZDA cattle ranch
živínski hlev cowshed, cattle shed
živínski kamion cattle lorry
živínska krma cattle food
živínska kuga cattle plague
živínski mešetar cattle broker
živínski pastir cowhand, cowherd, cowboy, ZDA pogovorno cowpuncher
živínska razstava cattle show
živínska sol cattle salt
živínski vagon cattletruck, cattle wagon, cattle van, ZDA stockcar
živínski sejem cattle market
živínski tat cattle thief, rustler

živínski (-a -o) adj.

1. del bestiame, delle bestie; per bestiame:
živinski sejem fiera del bestiame
živinski vagon carro bestiame
živinska sol sale pastorizio

2. pren. bestiale, brutale:
živinsko nasilje violenza bestiale

3. pren. sovrumano; certosino:
živinsko trpljenje sofferenza sovrumana
živinska potrpežljivost pazienza certosina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. živinski spolovinar soccidario
živinsko spolovinarstvo soccida
jur. živinski tat abigeo

žveplén sulphuric; sulphurous, sulphureous; sulphur

žvepléni cvet flowers pl of sulphur
žvepléne barve of a sulphurous colour, of the colour of sulphur
žvepléna kislina sulphuric acid
žvepléno mleko milk of sulphur
žveplén izvir, vrelec sulphur spring
žvepléna ruda sulphur ore
žveplén rudnik sulphur mine
žvepléna spojina sulphur compound
sol žvepléne kisline sulphate, ZDA sulfate
žvepléna kopel sulphur bath
žvepléno barvilo (barva) sulphur dye (colour)
žveplén vonj smell of sulphur (ali arhaično brimstone), sulphurous odour
žvepléno rumen sulphur yellow
tovarna žvepléne kisline sulphuric acid plant

ἅλα, ατος, τό sol NT (= ἅλς).

ἅλας, ατος, τό = ἅλς sol; pren. modrost NT.

ἅλμη, ἡ (ἅλς) 1. slana, morska voda = morje, morska sol; nesnaga, katero pušča morska voda na koži. 2. slana mlaka, razsol, reznost.

ἅλς, ἁλός, ὁ [Et. lat. sal, salis, slov. sol, slan, sla-d-ek (prv. pom. osoljen), nem. Salz (iz got. salt)] 1. sol, zrno soli. 2. ἡ (slano) morje.

ἥλιος, ὁ, ep. poet. ἠέλιος, dor. ἀέλιος in ἅλιος [Et. iz σᾶϝελ-jo-s, idevr. sāwel, lat. sol (iz sāol, sāwoł, sāwel; slov. solnce, iz sъl-n-); sor. nem. Sonne (got. sauil)] 1. solnce, ἡλίου ἔκλειψις solnčni mrk, ἡλίου δυσμαί solnčni zapad. 2. solnčna svetloba, dnevna luč, dan; ὁράω φάος ἠελίου živim; pl. solnčni žarki. 3. solnčna stran, vzhod, πρὸς ἠέλιον na (proti) vzhodu. 4. solnčni bog Helij.

πάσσω [fut. πάσω, aor. ἔπασσα, pass. ἐπάσθην] ep. sipljem, trosim, potresam na kaj, ἁλός sol, polagam na rane φάρμακα, vtkem, vpletam θρόνα, ἀέθλους.

χαλεστραῖον, τό soda, zemeljna sol.

поваренный kuharski, kuhinjski;
поваренная книга kuharska knjiga, kuharica;
поваренная соль kuhinjska sol

сернистый žveplast, žveplen;
сернистая кислота žveplena kislina;
сернистокйслая соль žvepleno kisla sol