Franja

black¹ [blæk] pridevnik
črn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalosten

black art magija
black ball črna kroglica (volitve)
to beat black and blue pošteno naklestiti
to be in s.o.'s black books biti pri kom slabo zapisan, v nemilosti
black death kuga
the devil is not so black as he is painted stvar ni tako huda, kakor je videti
to have a black dog on one's head biti zelo potrt
black drops opijeve kapljice
to get off with a black eye poceni jo odnesti
to be black in the face biti besen
as black as ink (ali soot, your hat) črn ko smola
black friar dominikanec
black frost suh mraz
black heart hudobno srce
the kettle calls the saucepan black sova sinici glavana pravi
a black letter day nesrečni dan; delavnik
black look čemeren, preteči pogled
to get a black mark priti na slab glas
Black Mary (ali Maria) zeleni Henrik
Black Monday nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šoli
the black ox has trodden on his foot potrt, zaskrbljen je
black peper poper
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
black pudding krvavica
Black Rod najvišji uradnik Gornjega doma
black rust botanika pšenična snet
a black sheep in the family črna ovca v družini
Black & Tans vzdevek britanskih čet na Irskem
to swear the black is white prisegati, da je črno belo
as black as thunder skrajno razdražen, besen
Black Watch 42. škotski polk

blagó (roba) goods pl, merchandise; ZDA wares pl; commodity, commodities pl; article; (tekstil) material, textile, cloth, stuff

blagó v carinskem skladišču bonded goods
blagó za damsko obleko dress material
luksuzno blagó luxury goods
lončarsko blagó hollow ware
kolonijalno blagó groceries
mešano blagó assorted goods
najboljše blagó prime goods
neprodajno blagó a drug on the market
prvovrstno (drugovrstno) blagó firsts (seconds) pl
slabo blagó inferior goods
subvencionírano blagó subsidized goods
tekstilno blagó textiles pl
tkano blagó fabric, tissue
volneno blagó woollen goods
vozno blagó freight
blagó na poti goods in transit
dobava blaga supply, purveyance
dostava, izročitev blaga delivery
pošiljka blaga (z vlakom) consignment, (z ladjo) shipment
skladišče blaga warehouse
zaloga blaga stock
dobro blagó se samo hvali good wine needs no bush

bleu, e [blö] adjectif moder, sinji, višnjev

bleu clair, foncé, pâle, horizon svetlo, temno, bledo, nebesno moder
bas masculin bleu (figuré) učenjakarica
bifteck masculin bleu le na površini pečen biftek
bibliothèque féminin bleue zbirka pravljic
conte masculin bleu pravljica
colère féminin bleue huda jeza
cordon masculin bleu (figuré) dobra kuharica
enfant masculin bleu na srcu bolan otrok
maladie féminin bleue bolezen srca, ožilja
ruban masculin bleu modri trak, simbol najhitrejše vožnje čez severni Atlantik
peur féminin bleue smrten strah
vin masculin bleu slabo rdeče vino
zone féminin bleue mestni pas z omejenim parkiranjem
yeux masculin pluriel bleus modre oči
avoir du sang bleu biti plemiškega rodu
être bleu de froid biti ves moder od mraza
en être bleu biti začuden (ob tem)

blind¹ [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
sleng pijan
botanika brez cveta

blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
blind coal antracit
anatomija blind gut slepič
blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
blind letter pismo brez naslova
a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
blind man's holiday somrak
as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
blind shell slepi naboj
blind spot mrtva točka
to strike blind oslepiti
to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
there's none so blind ne da si dopovedati
it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
blind side nezavarovana, slaba stran
blind corner nepregleden ulični vogal
blind in an eye na eno oko slep
blind to one's defects zaslepljen

bode¹ [boud] prehodni glagol & neprehodni glagol
napovedati; obetati, dati slutiti

this bodes no good nič dobro ne kaže
to bode ill slabo kazati

boiler [bɔ́ilə] samostalnik
kotel; grelec za vodo; zelenjava, ki se hitro skuha
ameriško, sleng lokomotiva

boiler feeder kurjač
boiler house, boiler room kotlovnica
ameriško to burst one's boiler slabo končati, obubožati
to burst s.o.'s boiler spraviti koga na beraško palico

bolan (boln|a, -o) krank, erkrankt; pri kronični bolezni: leidend; [unpäßlich] unpässlich
biti bolan krank sein, (slabo se počutiti) [unpäßlich] unpässlich sein
bolan na … -krank, -leidend (na jetrih leberkrank, na ledvicah nierenkrank, na pljučih lungenleidend/lungenkrank, na srcu herzleidend/herzkrank, na želodcu magenkrank/magenleidend, na živcih nervenkrank/nervenleidend, dedno erbkrank, duševno geisteskrank, spolno geschlechtskrank)
hudo bolan [schwerkrank] schwer krank
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
biti bolan krank sein, krank liegen, ležati: das Zimmer hüten (müssen)
figurativno bolan od ljubezni liebeskrank
delati se bolnega sich krank stellen
prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden

book¹ [buk] samostalnik
knjiga, zvezek, libreto; 6 osnovnih vzetkov pri whistu; blok vstopnic, znamk; čekovna knjižica

the Book Sveto pismo
to be at one's books študirati
to be in s.o.'s good (bad, black) books biti pri kom dobro (slabo) zapisan
to bring to book zasluženo kaznovati
to be deep in s.o.'s books biti komu veliko dolžan
by (the) book točno, natanko
it doesn't suit my book to mi hodi narobe
to get into s.o.'s books zadolžiti se pri kom
to keep books knjižiti
to kiss the Book poljubiti Sveto pismo pri prisegi
to know off book znati na pamet
to know s.th. like a book dobro kaj poznati
to take a leaf out of another's book slediti zgledu drugega, oponašati ga
to take one's name off the books izstopiti iz članstva
a man of the book učenjak
to read s.o. like a book dobro koga razumeti, dodobra ga poznati
to swear on the Book prisegati na Sveto pismo
to speak by the book govoriti na osnovi natančnih obvestil
to speak without the book govoriti na pamet
sleng to throw the book at strogo koga kaznovati

bousiller [buzije] verbe transitif skaziti, skvariti (delo, izdelek); familier pokvariti, napraviti neuporabno; familier ubiti

il s'est fait bousiller sur la route par un camion do smrti ga je na cesti povozil tovornjak
il a bousillé son moteur pokvaril je svoj motor
bousiller un travail površno, slabó opraviti delo; verbe intransitif površno, hitro delati, šušmariti; zidati z ilovico, pomešano s slamo

boutique [butik] féminin prodajalna; delavnica; konfekcijska trgovina velikega modnega kreatorja; zaloga blaga

boutique de foire stojnica, tržna lopa; ribnjača; slabo vzdrževana hiša
boutique d'un artisan obrtniška delavnica
toute la boutique (populaire) vsa krama
ouvrir, fermer boutique odpreti, zapreti prodajalno

bránje reading; lecture; (obiranje, trganje) gathering

bránje grozdja vintage
povečevalno steklo za bránje magnifying glass
vnet za bránje fond of reading
vreden bránja worth reading, readable
ta knjiga je slabo (revno) bránje this book is poor reading
oslepel boš od bránja you will read yourself blind
zaspal je pri bránju he read himself to sleep

braquer [brake] verbe transitif nameriti, naravnati, usmeriti, naperiti (sur na); automobilisme voditi, obračati, krmariti; verbe intransitif obračati se

braquer un revolver sur quelqu'un nameriti revolver na koga
braquer quelqu'un contre quelqu'un, quelque chose (figuré) naščuvati koga proti komu
être braqué sur quelque chose hlepeti po čem, ves mrtev biti na kaj
être braqué contre quelqu'un ne biti naklonjen komu
braquer les yeux, l'attention sur upreti oči, usmeriti pozornost na, v
cette voiture braque mal ta avto se slabo obrača

breloque [brəlɔk] féminin obesek na verižici ure, na zapestnici; militaire bobnanje ob koncu vežbanja

battre la breloque slabo delovati, funkcionirati; familier blesti, govoriti neumnosti; vieilli ne iti prav (ura)

bŕlja ž, br̀ljaga ž mlakuža, kaluža, slabš. slabo žganje

broussaille [brusaj] féminin (zlasti pluriel) goščava s trnjem, hosta, grmovje

cheveux masculin pluriel, barbe féminin en broussaille slabo počesani lasje, brada (v neredu, zmršena)

cadō -ere, cecĭdī, cāsūrus (prim. lat. cadūcus, cadāver, cāsus, dis-, ex-, stilli-cidium)

1. pasti (padati), odpasti (odpadati) na splošno: articulus ad numerum cadens Ci. po taktu padajoči prst, silex lapsura cadentique adsimilis V., vela cadunt V., O. padajo, se spuščajo, calix, si cecidit, frangitur; spongia, si cecidit, non frangitur Sen. ph.; z adv. določili: cadere deorsum Pl., alte Ci., altius V., gravatim Lucr., honestius Suet., sine ruina Lucan., morā lentā Sen. tr.; od kod? z abl.: cecidere manu (herbae) O., c. remissis digitis O., cadunt lapides caelo L. z neba, matre cadens (infans) Val. Fl. novorojenček = tellure cadens (infans) Stat. (novorojenčka so položili očetu pred noge); pogosteje s praep.: ab summo Pl., a mento cadit manus O., ab alto cadunt aves Plin., gemma a digito cadit Mart., c. de equo Pl., de caelo Lucr., O., istis latronibus... iam pridem de manibus arma cecidissent Ci., c. de matre Cl.; pren.: maiores cadunt de montibus umbrae V.; c. ex equo Ci., ex muro L., ex arbore Plin., Dig.; pren.: e celsiore scopulo Amm.; kam? s praep.: in terram Ci., Lucr., Pr., in sinum, in patrios pedes O., ad terram Q., alicui ad pedes Eutr., post terga Lucan., super collum Vulg. objeti koga; tudi z in in abl.: in Euboico litore saxea pila cadit V. occ.
a) o puščicah, o metalnem orožju pasti (padati) na koga ali kaj, zade(va)ti, priti (prihajati) na(d) koga: pila levius casura C., cadunt tella retusa O., cadunt tela in hostem Cu.; od tod o strelah z neba: caelo ceciderunt plura sereno fulgura V. so udarile, cadentia fulmina Cu. udarjajoče.
b) o kockah pri kockanju pasti: Ter., ut (talus) cadat rectus Ci., iudice fortunā cadat alea Petr. poet.; prim.: utcumque ceciderit (sors) L.
c) o tekočinah, vodi, rosi, snegu padati, teči, liti: ros cadit Pl., altius cadunt imbres V., nix cadens Lucr., cadunt toto de corpore guttae O., guttae cadentes Ci., lacrimae cadunt per genas O., fons cadit in petram Cu., flumen in sinum maris L., mare ex India in Hyrcaniam Cu.; pren.: si Graeco fonte cadent (verba) H., sic iterat voces et verba cadentia tollit H., haud irritae cecidere minae L.
č) o nebesnih telesih, dnevu in letnih časih zaiti (zahajati), zatoniti, iti v zaton, nagniti (nagibati) se: sole cadente Cu. zvečer, cadente die O. pod večer, Arcturus cadens H., quā tristis Orion cadit H., primis cadentibus astris V. po polnoči, suadent cadentia sidera somnum V., infra caelum et sidera nox cadit T. noč se ne dviga do neba in ozvezdij, hiems cecidit Sen. ph. je minila; met.: iuxta solem cadentem (= occidentem) V. na zahodu.
d) o vetrovih, viharjih poleči (polegati) se, potihniti, prenehati: ventus premente nebula cecidit, aquilones... cecidere, cadente iam euro L., cunctus cecidit pelagi fragor V.
e) o vsem, kar se od česa loči in odpade pasti (padati), odpasti (odpadati), izpasti (izpadati): folia nunc cadunt Pl., motis poma cadunt ramis O., in silvis lapsa cadunt folia V., arbori (ex arbore) folia cadunt Plin., casuri flosculi Q., tondenti barba cadebat V., cadunt capilli Petr., a fronte cadunt pili Vulg., cadit dens Cels., dentes cadunt Pl., Plin., cadunt alicui dentes Sen. ph.
f) gram. in ret. o pojemanju glasu in besednem koncu padati, ponehavati, končevati se: Corn., Q., quod verba melius in syllabas longiores cadunt Ci., quae cadunt similiter Ci., cadere numerose, aptissime Ci.

2. na tla pasti: Brutus velut si prolapsus cecidisset, terram osculo contigit L. occ.
a) pasti = umreti, poginiti: cuius in victoria nemo cecidit nisi armatus Ci., pauci de nostris cadunt C., confossi ceciderunt L., cadit in eo proelio adulescens N., c. in eo bello N., in Hispania L., pugnā Cannensi L., acie civili O. v domači vojni, cum dignitate Ci., iure belli T.; s pass. pomenom (= interfici): cadere a tanto viro O., a centurione T., nihil referre an ab hoste in acie an in foro sub creditoribus caderet Suet.; pesn. s samim abl.: cecidere turmae Thessalo victore H.; z abl. instrumenti: iaculo eminus O., ferrove fatove O., telis T., armis Romanis T., sua manu T., poenali gladio Amm. pod rabljevim mečem umreti; pri osebah per: per quos cecidere iustā morte Centauri H.; komu na ljubo z dat.: illud rogo, legi potius quam scorto cadat Sen. rh.
b) o žrtvah pasti = zaklan, darovan, žrtvovan biti, zaklati (darovati, žrtvovati) se: si tener pleno cadit haedus anno H., multa tibi ante aras nostrā cadet hostia dextrā V., Numa mactat oves; prima cadit Fauno, leni cadit altera Somno O.; pren.: nostraeque cadens ferus Hannibal irae Cornelius Severus ap. Sen. rh.
c) v sramotilnem pomenu o ženski vda(ja)ti se (moškemu): Sen. rh., libera eris..., si crebro cades Pl., subito ne male inepta cadam Tib.
č) pren. o neživih subj. α) pasti (padati), na kup pasti (padati), podreti (podirati) se, (z)rušiti se, vdreti (vdirati) se: cadunt toti montes Lucr., at mundus aliquando est casurus? Q. β) o mestih pasti (padati) = razrušen, osvojen in razdejan biti: concussaeque cadunt urbes Lucr., si cadere Argolico fas est sub milite Troiam O., casurae arces O. ki jim je usojeno pasti. γ) o delih človeškega telesa upasti (upadati), udreti (udirati) se: sed tibi tamen oculi, voltus, verba cecidissent Ci., bis patriae cecidere manus V., cecidere illis animique manusque O., cadentes iam oculos... erexit Sen. rh., cadentes in ipso opere oculi Sen. ph., victa gravi ceciderunt lumina somno Val. Fl., venas cadentes vino fulcire ali reficere Sen. ph.

3. pren.
a) pasti (padati), propasti (propadati), (po)giniti, podleči (podlegati): labentem et prope cadentem rem publicam fulcire Ci., tanta civitas si cadet Ci., securus, cadat an recto stet fabula talo H. ali igra propade ali se pohvali; poseb. pred sodiščem propasti, podleči = pravdo izgubiti, obsojen biti: c. causā Ci., Lucan., Q., Suet. ali formulā Sen. ph., Q. = in iudicio c. Ci., c. crimine repetundarum T. ali coniurationis crimine T. ali ore impudico (accusatoris) T.; abs.: si caderet Marcellus T.
b) pasti (padati) v veljavi in moči, gmotno propasti (propadati), veljavo, moč izgubiti (izgubljati), pojemati, (iz)giniti, poneha(va)ti: turpius est enim privatim cadere quam publice Ci. ep., tam graviter c. Ci., tua laus pariter cum re publica cecidit Ci., auctoritas principum cecidit Ci., deorum maiestas perculsa cacidit N., eminentis vitae exitus cadere est Sen. ph., si magnus vir cecidit, magnus iacuit Sen. ph., pretia militiae casura L., huc (tako globoko) cecidisse Germanici exercitus gloriam, ut... T., cura patrum cadere incipit V., cadunt (ceciderunt) animi Ci., L., O. srčnost upada (je upadla), cadere animis Ci. ep. = frangi et cadere Ci. srčnost izgubiti, cadit ira L., O., Pers. ali cadit vis venti L. se poleže; pesn.: multa renascentur, quae iam cecidere, cadentque quae nunc sunt in honore vocabula H. ki so prišle iz rabe,... pridejo iz rabe, omnia cadunt in elementa O. razpade; brezos.: periculum est, ne cadatur Aug.
c) pasti (padati) v kaj, v kako stanje (kak položaj) priti (prihajati), v kaj zabresti, v kaj zagaziti, na koga ali kaj naleteti, v kako dobo ali nasploh kam spadati: in morbum Ci. zboleti, in offensionem alicuius Ci. zameriti se komu, in aliquam vituperationem Ci. ep., in suspicionem alicuius N. sumljiv posta(ja)ti komu, in calumniam Q., in unius potestatem ali sub populi Romani imperium dicionemque Ci., sub leges artaque iura Lucr., abrupte cadere in narrationem Q., in id saeculum Romuli cecidit aetas Ci., c. in idem genus orationis Ci., sub eandem rationem Ci., in unam cadere plures (quaestiones) posse Q., sub nullam regulam cadere posse Sen. ph. pod nobeno pravilo ne pustiti se spraviti; poseb. o čutnem zaznavanju spadati h kakemu čutu, podvržen biti kakemu čutu: cadere sub oculos, sub aspectum, in conspectum, sub sensum cernendi Ci. pozornost zbujati = viden, očiten biti, sub sensum aliquem Ci. nekako čutno biti, sub aurium mensuram aliquam, sub intellegentiam, in nostram intellegentiam, sub iudicium sapientis et delectum Ci., in deliberationem Ci. v raziskavo priti, quod ne in cogitationem quidem cadit Ci. kar se niti misliti ne da; o plačilih steči (stekati) se, (v izplačilo) dospeti (dospevati), zapasti (zapadati): in eum diem cadere nummos, qui a Quinto debentur Ci. ep. se mora izplačati, sed ei ex praediis, ut cadet, ita colvetur Ci. ep.; occ. α) (kot delež) pripasti (pripadati) komu, na del priti komu, za del dospevati komu: cadere ad regna alicuius Lucr., regnum praeceps ad servitia (= ad servos) cadit L., quibus ad portas cecidit custodia sorti (abl.) V. β) zadevati koga, spodobiti se komu, pristajati komu, prisodi (prisoja) se komu kaj, pričakovati je, strinjati, ujemati, zlagati se s čim: non cadunt haec in Antonium Ci., non cadit in hos mores,... non in hunc hominem ista suspicio Ci. sum ne leti na... tega človeka, superbia in te non cadit Cu. tebe ne zadeva očitek ošabnosti, cadit in quemquam tantum scelus? V. ali more biti kdo tak zločinec? cadit ergo in bonum virum mentiri...? Ci. ali se torej spodobi...? in consuetudinem nostram non caderet Ci. ne bi se ujemalo z..., sapientia non cadit in hanc aetatem Ci. se ne strinja s..., hoc dictum in tempus nostrum cadere videtur Ci. da sodi v naš čas, non enim cadere in alium tam absolutum opus Plin., quod omnia scelera in malos cadant Q.
č) iziti, izteči (iztekati) se, obnesti se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, primeriti se: quod melius caderet, nihil vidi Ci. ep., hoc adhuc perincommode cadit Ci., cum aliter res cecidisset ac putasses Ci. ep., etsi praeter opinionem res ceciderat N., suos labores male cecidisse viderunt C. da so slabo uspele, si quid adversi casurum foret L., quae tum maxime acciderant, casura praemonens L., quo res cumque cadent V. kakor koli se izteče, leviter curare videtur, quo promissa cadant H., vota cadunt Tib. se izpolnjujejo (toda: omnia ingrato littore vota cadent Pr. pren. = ostanejo neizpolnjene), omnia incassim (in cassum) cadunt Pl. se izjalovi, si non omnia caderent secunda C., ut dictator... magistratu abiret inritaque... promissa eius caderent L., ad inritum cadens spes L. neuspevajoče, quae, quamquam popularia, in inritum cadebant T. ni uspevalo, multa,... fortuito in melius (bolje) casura T.; z dat. personae: si minus fortissimi viri virtus civibus grata cecidisset Ci., ut... nihil ipsis iure incommodi cadere possit Ci., insperanti mihi... cecidit, ut... Ci., hoc cecidit mihi peropportune, quod... Ci., nimia illa libertas et populis et privatis in nimiam servitutem cadit Ci. se sprevrže.

cadrer [kadre] verbe intransitif ujemati se, skladati se, strinjati se (avec s)

faire cadrer uskladiti, v sklad spraviti, namestiti, razporediti, pripraviti, urediti; dobro projecirati (na ekran)
image féminin mal cadrée slabo projecirana slika

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

calcagno m (m pl. -gni, f pl. -gna)

1. anat. peta:
avere qcn. alle calcagna imeti koga za petami
battere, mostrare, voltare le calcagna pren. pokazati pete
sedersi sui calcagni čepeti

2. peta (pri nogavici)

3.
fatto con le calcagna slabo, nemarno narejen

calcolo m

1. račun:
calcolo algebrico algebrski račun
calcolo differenziale diferencialni račun
calcolo infinitesimale infinitezimalni račun
calcolo delle probabilità verjetnostni račun
macchine da calcolo računski stroji

2. računstvo, matematika:
saper fare di calcolo znati računati

3. pren. ocena, račun:
calcolo approssimativo približni račun
calcolo preventivo predračun
far calcolo su qcn., qcs. pren. računati na koga, s kom, na kaj, s čim; ekst. domneva, predvidevanje:
i tuoi calcoli sono assurdi tvoje domneve so nesmiselne
agire con, per calcolo ravnati preračunljivo
far bene, male i propri calcoli pren. dobro, slabo preračunati

4. med. kamen:
calcolo biliare žolčni kamen
calcolo renale ledvični kamen