Franja

grôblje s pokopališče: seosko groblje; prolaziti kao mimo turskog groblja iti mimo česa, ne da bi se zmenil za tisto; on je živo, neopojano groblje on je star, slab, blizu smrti

hierba ženski spol zel, zelišče, trava, seno

hierba buena (divja) meta
hierba doncella zimzelen
hierba pulguera bolšinec
hierba santa meta; hierba de San Juan sv. Janeza roža, krčna zel
en hierba še zelen (setev)
crecer como la mala hierba rasti kot plevel
haber pisado mala hierba imeti slab uspeh; biti slabe volje
la mala hierba crece mucho (ali nunca muere) kopriva ne pozebe
hierbas pl zelišča; trava (za krmo)

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

hrámati hrâmām, hrâmljēm šepati: hramati od djetinjstva; kobila hramlje na prednju nogu; hramati u latinskom jeziku biti slab v latinščini; ljetina hramlje letina slabo kaže

husband¹ [hʌ́zbənd] samostalnik
soprog, mož

husband's tea slab in mrzl čaj
navtika ship's husband ladijski inšpektor

ī-gnāvus 3, adv. īgnāvē in īgnāviter (in¹ + gnāvus)

1. len, leniv, nemaren, nedelaven, medel, šibek, slaboten, brez moči (krepkosti), neučinkovit: ignavae fame (apes) V., ign. fuci, ign. pecus V., gravitas V. ali globus Plin. nepremična, bubo O., preces O., ignavo stupuerunt verba palato O. nemim, onemelim O., anni, otia O., lux Iuv. dan brezdelja, senectus Ci. medla, slabotna, partes Plin. brez moči, brez duha, cornicula Plin. nekoristni, brez koristi, odi homines ignavā operā Pac. fr. brezkoristnega —, brezkrušnega dela, repetitio ign. Gell. nepomembno, quaeque gustu ignava sunt Aus. pusto, neužitno; v komp. in superl.: te sene senum omnium neminem esse ignaviorem Pl., homo ignavior Ci., ille ignavissimus Pl. malopridnež —, lopov stare mere, sucus … multum opio ignavior Plin. precej manj učinkovit, ignavissimus poëta Gell. dokaj slab; z ad: ab ignavissimo ad opera ac muniendum hoste L., haud ignavus ad ministeria belli iuvenis T.; z objektnim gen.: legiones operum et laboris ignavae T.; z inf.: ignavum rediturae parcere vitae Lucan.; metaf.: nemora evertit multos ignava per annos V. nerodovitne; adv. = medlo, brez moči, z odporom: cur tam ignaviter hoc praesertim tempore quaeris? Luc. ap. Non., an ego, cum omnes caleant, ignaviter aliquid faciam? Hirt. in Ci. ep., ignave dicere multa H., ignave multa fatetur H.; v komp.: summas carpere ignavius herbas V.

2. bojazljiv, strahopeten, malosrčen, kot subst. m bojazljivec, strahopetec, strahopetnež: ignavus miles ac timidus Ci., ignavissumi homines … omnia ea sociis adimere, quae fortissumi viri victores hostibus reliquerant S., strenuus aut ignavus miles L., ignavissimus ac fugacissimus hostis L., Galliae ignavum conferunt stipendium Vell. v lenobi in bojazljivosti; z abl. loci: ut quisquis ignavus animo T.; z adversum, inter ali in z acc.: canis ignavus adversum lupos H., feroces inter socios, ignavi inter hostes L., ferox in suos, ignavus in hostes Amm.; subst.: fortis ignavus, audax timidus Ci., in bello poena ignavis ab imperatoribus constituitur Ci., cedentibus ignavis et imbecillis Ci., in victoria vel ignavis gloriari licet S., non timido, non ignavo tum cessare licuit Cu.; adv.: ne quid timide, ne quid ignave … faciamus Ci.

3. act. = ki povzroča lenobo (mlahavost), ki slabi: frigus, aestūs O., letum O. (po drugih = neslavna), dolor Plin.; od tod tudi: genus interrogationis Ci., ratio Ci., sklep, ki vodi k nedelavnosti; pesn.: hiems ignava colono V. ki prinaša mir (ali pa = ki se v miru preživi, brezdelna) V.

igrálec -lka (v kaki igri) player; (gledališki) actor, actress; (karte, hazardni) gambler, punter, gamester; (instrumenta) player, performer

igrálec, -lka komik comedian
igrálec, -lka kriketa cricketer
igrálec, -lka šaha chess player
skupina potujočih igrálcev company of strolling players
on je izvrsten igrálec, -lka he is a crack player
biti slab igrálec, -lka šport to be a bad loser
postati igrálec, -lka to go on the stage, to go on the boards

ill² [il] prislov
slabo, hudo; težko, komaj

it ill becomes you ne spodobi se zate
to bear s.th. ill težko kaj prenašati
I can ill afford it težko si to privoščim
to do s.o. ill škoditi komu
ill at ease neprijeten, slab počutek
to fall out ill spodleteti
to fare ill ne imeti sreče
ill got, ill spent kakor pridobljeno, tako izgubljeno
he is ill off slabo mu gre
to speak (think) ill of s.o. o nekom slabo govoriti (misliti)
to take ill zameriti, šteti v zlo
to turn out ill ponesrečiti se, ne uspeti
it went ill with him zanj se je slabo izteklo, izkupil jo je

illisible [-zibl] adjectif nečitljiv

écriture féminin illisible nečitljiva pisava
roman n illisible nezanimiv, slab roman

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus

impressione f

1. vtis, odtis

2. pren. občutek:
impressione di freddo občutek mraza

3. pren. vtis:
avere l'impressione che... imeti vtis, da...
fare buona, cattiva impressione narediti dober, slab vtis
fare impressione začuditi; prestrašiti, osupiti

4. tisk izdaja; natis:
seconda impressione drugi ponatis

imunski sistem stalna zveza
(o odpornosti organizma) ▸ immunrendszerČe je naš imunski sistem oslabljen, hitreje zbolimo za prehladom in gripo. ▸ Ha az immunrendszerünk legyengült, hamarabb megfázunk és gyorsabban kapjuk el az influenzát.

in-cidō¹ -ere, íncidī (in, cadere)

1. pasti (padati) v ali na kaj: Plin., Lucr., Sil., Q., belua in foveam incidit Ci., incidit ad terram Turnus V., turris Danaūm super agmina incidit V.; z dat.: V., Col., Lucr. idr., caput incidit arae O., ruinae … nostris capitibus incident L., incidunt missilia ramis Cu. padajo nanje, jih zadevajo, incidit ictus clipeo T. ga zadene (prileti nanj); poklas. z acc.: quos inciderat ballista (= in quos ceciderat) T.; abs.: incidit spatium rhombi Iuv.; metaf.
a) priti v kak čas, biti v kakem času, spadati v kak čas: N., Q., Plin., Suet., in Calendas Ianuarias compitaliorum dies incidit Ci., quintus annus in te praetorem incidit Ci. v tvojo preturo (v čas tvoje preture), omnia in nostram aetatem inciderunt Ci., eius aetas incidit in ea tempora Ci., incidi in id tempus Ci.
b) v glavo pasti, na misel priti: quae cogitatio si non incidisset Ci., incidit mihi in mentem Ter., Ci.

2. occ.
a) (o rekah) v … padati, izlivati se: hi duo amnes … incidunt … flumini L.
b) planiti, zagnati (vreči) se v ali na kaj: exercitus patentibus portis incidens L., castris i. L., navigiis incidit eurus V., flamma incidit in segetem V. šine, švigne.
c) (koga sovražno) napasti, naskočiti, zapopasti, navaliti na koga: acrius ultimis incidebat Romanus L. je naskakoval; pren. = prepasti (prepadati), prevze(ma)ti, obiti (obhajati), obstreti: terror incidit exercitui C., pestilentia incidit in urbem L. je prišla nad mesto.

3. metaf. nepričakovano na koga naleteti ali zadeti, kam priti, pasti, zabresti, zaiti: in quos de improviso incidant Ci., in hostīs aut in praedones i. Ci., in latrones i. Ci., mulier in viros inciderat Ci., in manus eorum i. Ci., in vim et in tela latronum i. Ci., in Bactrianos i. Cu., quibus quadrigae inciderant Cu.; z novo metaf.: quocumque oculi inciderint Ci. kamor koli se obrnejo oči, casu in eum sermonem incidi qui tum fere multis erat in ore Ci. sem prišel (napeljal besedo) na to govorico (toda: incidere in sermonem [sc. hominum] Ci. ali i. in varios sermones Ci. priti ljudem v (na) zobe, razne govorice se raznesejo (raznašajo) o kom; prim. pod 3. navedene occ. pomene in rekla kakor: in suspiciones incidere, in eorum mentionem i. Ci.; occ. (v kako zlo ali slab položaj) pasti, priti, zabresti, zaiti: in morbum incidit N., Ci. zbolel je, in furorem Ci. razsrditi se, zbesneti, in insaniam Ci. zblazneti, in cupiditatem Ci. zaželeti si, incidit in invidiam N. prišel je v zamero, in fraudem divinitus incidit Ci., in has miserias numquam incidissemus Ci., in suspiciones incidit regni adpetendi Ci. osumili so ga, da … , in calumnias i. Ci., in aes alienum i. Ci. zabresti v dolgove, incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H.; poklas. s samim acc.: i. caecitatem Ambr., i. repente hunc morbum Plin. Val. nalesti se.

4. (o dogodkih) nenadoma nastopiti, pripetiti se, zgoditi se, primeriti se, naključiti se: Plin. iun., Sen. ph., Cels. idr., incidit civile bellum N. vmes je izbruhnila, ne quod periculum incideret N., fatalis quaedam calamitas incidit Ci., incidit mentio de aliquo L. ali alicuius Sen. ph. ali incidit sermo de aliquo Plin. iun. beseda (pogovor) nanese na nekoga, v pogovoru se kdo slučajno omeni; s finalnim stavkom: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., forte incidit, ut nuntiaretur Ci., forte ita incidit, ut … lictor Sulpici … forem … virga parentaret L., forte ita inciderat, ne duo violenta ingenia matrimonio iungerentur L.; z dat.: incidit regi adversa valetudo Cu. je prišla nenadoma nad kralja, se ga je nenadoma prijela, multis inciderunt tales casus Ci., si quid durius tibi inciderit Prop.

Opomba: Pt. fut. act. incasūrus Plin.

incōnstantia -ae, f (incōnstāns) nestanovitnost, nestalnost, omahljivost, spremenljivost, nedoslednost: Q., Plin. idr., rerum i. O., in multitudine vitiosissimum est … inconstantia Ci., inconstantia orationis et testimonii tui Ci. nedoslednost, de eius levitate et inconstantia plura non dicam Ci., inconstantiae famam verebatur Ci. ep. bal se je, da bo prišel na slab glas zaradi … , i. iudicii Suet., veris Lucan.

indifferent¹ [indífrənt] pridevnik (indifferently prislov)
brezbrižen, neopredeljen (to do)
nezavzet, mlačen; nevažen, povprečen, nepomemben
kemija, medicina, fizika nevtralen

very indifferent slab
indifferent health bolehnost
she is indifferent to it vseeno ji je

īnfīrmitās -ātis, f (īnfīrmus)

1. slabost, onemoglost, bolezen, bolehnost, slabo počutje: Suet., Vulg., Cels., animi vires corporis infirmitas non retardavit Ci., unius hominis infirmitas Ci., i. puerorum, iuvenum Ci., virium C., naturae S., valetudinis Ci. omajano zdravje, puerilis Q., personarum naturae Q., oculorum Plin. iun., aedificii Icti. razpad(anje), vini Col. netrpežnost, infirmitates mearum Plin. iun. bolezen, bolehnost, in itinere infirmitate simulata Iust.

2. meton. slabotnejši = ženski spol, ženske: patiendum huic infirmitati est ... L.; tudi otroci, dečki: infirmitas a robustioribus Q.

3. metaf.
a) duševna slabost: impositum onus propter infirmitatem animi deponere Ci. zaradi malodušnosti, inf. ingenii Ci., T., hominum Ci. ali humana T., memoriae Icti. slab spomin, mentis Sen. ph.
b) nravna (moralna) slabost, omahljivost, nestanovitnost, nezanesljivost, nesamostojnost: mulieres propter infirmitatem consilii in tutorum potestate sunt Ci., bonorum Ci., Gallorum C., levitas infirmitasque iudiciorum Ci. nezanesljivost sodnikov.

intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

avec intention namenoma, namerno
bonne, mauvaise intention dober, slab namen
à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
à cette intention v ta namen
à mauvaise intention v zli nameri
sans intention nenamerno
avoir l'intention de imeti namen, nameravati
avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
taire ses intentions molčati o svojih naklepih
(juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov

irretentive [iriténtiv] pridevnik
ki si ne more zapomniti, pozabljiv

irretentive memory slab spomin

izgóvor (izgovorjava) pronunciación f , articulación f ; (opravičilo) excusa f , disculpa f ; pretexto m , evasiva f

slab, prazen izgovor excusa barata
ima vedno izgovor pri roki siempre tiene excusa a mano

izgôvor pronunciation, articulation, accent; (opravičilo) excuse, (pretveza) pretext, plea, pogovorno get-out, let-out

kot izgôvor (za, da...) on (ali under) the pretext (of, that...)
slab izgôvor a poor excuse
prazen (puhel) izgôvor a shallow argument, a lame excuse
imeti tuj izgôvor (izgovarjavo) to have a foreign accent
za to ni nobenega izgôvora it admits of no excuse