Franja

Zadetki iskanja

  • korákati marcher, faire des pas, enjamber

    korakati skozi parcourir, traverser à grands pas, arpenter
    korakati na mestu marquer le pas
  • krásti (krádem)

    A) imperf. ➞ ukrasti

    1. rubare, rubacchiare:
    krasti kot sraka rubare a man salva
    pren. krasti spanec rubare il sonno
    krasti po trgovinah taccheggiare

    2. pren.
    krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
    pren. bogu čas krasti rubare il pane
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

    B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

    1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
    med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
    pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
    skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra
  • kríza crisis, pl crises; critical situation; turning point

    prizadet od kríze crisis-ridden
    finančna kríza financial crisis
    gospodarska kríza trade depression, slump
    ministrska kríza a cabinet crisis
    politična kríza political crisis
    bliža se kríza a crisis is approaching
    svet je v gospodarski krízi the world economy is in a slump
    prestati (prebresti) krízo to overcome (to weather) a crisis
    iti skozi krízo to pass through a crisis
    privesti do kríze to bring things to a head, to lead to a crisis
    priti do kríze to come to a crisis
    rešiti krízo to solve a crisis
  • labo(u)r2 [léibə]

    1. neprehodni glagol
    (težko) delati (at pri, za)
    truditi se, mučiti se, boriti se (for za)
    prebijati se, z muko napredovati (along)
    težko se prebijati (through skozi)
    močno se zibati (ladja)
    medicina imeti porodne popadke
    arhaično & poetično obdelovati (zemljo)

    2. prehodni glagol
    podrobno obdelati, dolgovezno razgljabljati

    labo(u)ring man delavec
    to labo(u)r a point dolgovezno razpredati
    to labo(u)r under a delusion napačno domnevati
    to labo(u)r under difficulties boriti se s težavami
    to pull (ali ply, tug) the labo(u)ring oar opravljati glavno delo
  • lahko1 [ó] (laže, najlaže)

    1. können, dürfen (lahko grem? kann/darf ich gehen?; lahko mi verjameš du kannst mir glauben, lahko izbiraš du kannst/darfst wählen); -können (lahko priti skozi durchkönnen)
    kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

    2.
    lahko bi könnte, dürfte (lahko bi jutri prišel er könnte morgen kommen, z manj verjetnosti : er dürfte morgen kommen)

    3.
    lahko je/lahko se … es [läßt] lässt sich (o tem se mnenja lahko razhajajo darüber [läßt] lässt sich streiten, okno se lahko odpre das Fenster [läßt] lässt sich öffnen)

    4. (z lahkoto) leicht, mühelos
    lahko je (verjeti, streči …) es ist leicht zu (glauben, bedienen …)
    lahko ji je sie hat es leicht/gut
    tebi je lahko govoriti du hast gut/leicht reden
    ti se lahko smeješ du hast gut lachen
    to je lahko reči das ist leicht gesagt
    lahko mogoč gut möglich
    lahko njemu! er hat gut lachen, er hat gut reden!

    5.
    ki (si) ga je lahko …. -bar
    (zapomniti merkbar, spregledati (leicht) durchschaubar)
  • lâkat -kta m, mest. nà lāktu, mn. lȁktovi
    1. laket, komolec
    2. vatel: šest lakata
    3. koleno: rijeka ima mnogo laktova
    4. zavoj: lakat hodnika
    5. imati jake -ove brezobzirno se prebijati skozi življenje; progledali su mu laktovi na komolcih ima strgane rokave; radila bi do lakata, samo da se krava ne proda vse bi storila ...
  • Leben, das, (-s, -) življenje; das Leben nach dem Tode posmrtno življenje; tägliches Leben vsakdanje življenje; das nackte Leben golo življenje; ein (einsames/arbeitsames ...) Leben führen živeti (osamljeno/delovno) življenje; sein Leben fristen životariti; am Leben živ; am Leben sein biti živ, živeti; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; am Leben lassen pustiti živega/pri življenju; auf Leben und Tod na življenje in smrt; sich durchs Leben schlagen prebijati se (skozi življenje); fürs ganze Leben za vse življenje; fürs Leben gern nadvse rad; im Leben v življenju; nie im Leben nikoli; mit beiden Beinen im Leben stehen biti realističen; ins Leben v življenje; ins Leben zurückbringen oživiti, oživljati; ins Leben rufen priklicati v življenje, figurativ ustanoviti; mit dem Leben davonkommen rešiti se, odnesti jo; mit dem Leben bezahlen plačati z življenjem; nach dem Leben trachten streči po življenju; nach dem Leben malen naslikati po naravi; ums Leben bringen ubiti; ums Leben kommen umreti, izgubiti življenje; um sein Leben bitten prositi za življenje/za milost; zeit (meines/seines ...) Lebens vse (moje/njegovo) življenje, vse žive dni; zwischen Leben und Tod med življenjem in smrtjo; das Leben schenken podariti življenje, einem Kind: poviti otroka, roditi otroka; sich das Leben nehmen končati se sam, vzeti si življenje; der Frühling/Herbst des Lebens pomlad/jesen življenja; sein eigenes Leben leben živeti svoje življenje; sein Leben vor sich haben imeti še vse življenje pred seboj; sein Leben hinter sich haben stati na koncu življenja; sein Leben lassen žrtvovati življenje; sein Leben wagen tvegati življenje; sein Leben einsetzen zastaviti življenje (für za) ; sein Leben teuer verkaufen drago prodati svoje življenje; sein (mein ...) Leben hängt an einem seidenen Faden (njegovo, moje ...) življenje visi na nitki; das süße Leben/ein süßes Leben sladko življenje
  • léča1 (-e) f

    1. opt. lente:
    očalne leče lenti da occhiali
    povečevalna leča lente di ingrandimento
    presojati kaj skozi lečo svojih nazorov giudicare qcs. con la lente dei propri principi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    film. časovna leča rallentatore
    dostavna leča lente di regolazione
    elektronska leča lente elettronica
    gorišče leče fuoco della lente
    konkavna (razpršilna)
    leča lente concava, divergente
    konveksna (zbiralna)
    leča lente convessa, convergente
    kontaktne leče lenti a contatto
    nastavljalna (naravnalna)
    leča lente messa a fuoco

    2. anat. lente, cristallino; petr. strato lenticolare
  • legendaren pridevnik
    1. (znamenit; slaven) ▸ legendás
    legendaren pevec ▸ legendás énekes
    legendaren glasbenik ▸ legendás zenész
    legendaren nogometaš ▸ legendás labdarúgó
    legendaren kitarist ▸ legendás gitáros
    legendaren rocker ▸ legendás rockzenész
    legendarna pevka ▸ legendás énekesnő
    legendarna igralka ▸ legendás színésznő
    legendarno dirkališče ▸ legendás versenypálya
    legendaren režiser ▸ legendás rendező
    A moj največji vzornik je legendarni košarkar Michael Jordan, ki je iz sebe vedno iztisnil največ. ▸ De a legnagyobb példaképem a legendás kosárlabdázó, Michael Jordan, aki mindig a legjobbat hozta ki magából.

    2. (o legendi) ▸ legendás
    Legendarnih motivov je bilo skozi ves srednji vek dovolj. ▸ A középkor mindvégig bővelkedett legendás motívumokban.
    Legendarni kralj Artur naj bi živel v Angliji v 5. ali 6. stoletju. ▸ A legendás Artúr király állítólag az 5. vagy a 6. században élt Angliában.
  • lehnen1 sloneti, lehnen an nasloniti na; sich lehnen an sloneti, naslanjati se na; sich lehnen über/durch sklanjati se nad/skozi
  • leiten voditi, peljati, an einen Ort: speljati; Gruppen, Sitzungen, Unternehmen: voditi; Technik voditi; speljati, Druck, Wasser: prevajati; (leitfähig sein) biti prevoden (gut leiten biti dobro prevoden, schlecht leiten biti slabo prevoden); die Spannung auf etwas: dovesti/dovajati na; leiten durch speljati skozi; in die Wege leiten pripravljati, organizirati; sich von jemandem/etwas leiten lassen slediti komu/čemu, ravnati se po kom/čem
  • lesti [é] (lezem) zlesti

    1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

    2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

    3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

    4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

    5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

    6.
    lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

    7.
    lesti nekam kriechen, katzbuckeln
    lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

    8.
    lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
    oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
    lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
    geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

    koledarsko léto calendar (ali civil) year
    šolsko léto school year
    akademsko léto academic year
    navadno léto common (365-day) year
    prestopno léto leap year, bissextile year
    tekoče léto the current year
    cerkveno léto church year
    preteklo léto last year
    prihodnje léto next year
    sončno léto solar (ali astronomical) year
    staro léto old year
    Novo léto New Year, New Year's Day
    srečno novo léto! Happy New Year!
    nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
    v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
    enkrat na léto once a year
    v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
    na starega léta dan on New Year's Eve
    v cvetju (svojih) lét in the prime of life
    skozi vse léto odprto open all the year round
    v poznejših létih in after years
    v 70ih létih in the '70s
    v teku léta in the course of the year
    vsako léto every year
    iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
    pol léta six months
    tri četrtine léta nine months
    četrt léta three months
    ob létu within a year
    (skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
    v létu 1910 in (the year) 1910
    v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
    v zadnjih létih of late (ali recent) years
    léto dni trajajoč year-long
    pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
    že mnogo, precéj lét for many years past
    z léti with the years
    v starosti 50 lét at the age of fifty
    po mnogih létih after many years
    že nekaj lét (sém) for some years past
    pred létom dni a year ago
    30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
    za prihodnja léta for years to come
    danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
    konec léta year-end, close of the year
    biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
    biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
    on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
    on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
    10 lét star deček a ten-year-old boy
    mlad za svoja léta young for his years
    v najlepših létih in the prime of life
    ona ne kaže svojih lét she does not look her age
    iti v léta to be getting on in years
    priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
    ona je mojih lét she is my age
    priti iz norih lét to sow one's wild oats
    dobro nositi svoja léta to bear one's age well
    stopiti v novo léto to usher in the New Year
    léta bežijo the years race by
    umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
    bistra je za svoja léta she is clever for her age
    ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
    čez 7 lét vse prav pride every little helps
  • léto an moški spol , année ženski spol ; (poletje) été moški spol

    leto za letom année après année
    od leta do leta d'année en année, d'une année à l'autre
    čez leto dni, ob letu dans un an, d'ici un an
    pred 3 leti il y a 3 ans
    z leti avec les années (ali le temps, l'âge)
    skozi vse leto (pendant) toute l'année, tout au long de l'année
    vsako leto chaque année, tous les ans
    pol leta six mois
    preteklo leto l'année dernière (ali passée), l'an dernier (ali passé)
    prihodnje leto l'année prochaine, l'an prochain
    babje leto arrière-saison ženski spol, regain moški spol d'été, été moški spol de la Saint-Martin
    koledarsko leto année civile (ali solaire)
    navadno leto année commune
    prestopno leto année bissextile
    poslovno leto année commerciale, exercice moški spol
    šolsko leto année scolaire
    tekoče leto année courante
    star je 10 let il a dix ans, il est âgé de dix ans
    kmalu bo star 60 let il aura bientôt soixante ans, il approche de la soixantaine
    v letu 80 en 1980, en l'an 1980
    v sedemdesetih letih dans les années soixante-dix
    mlada leta années d'enfance (ali de jeunesse), jeune âge moški spol
    mladeniška leta adolescence ženski spol
    moška leta âge adulte (ali viril), force ženski spol de l'âge
    biti v najboljših letih être dans la fleur de l'âge (ali en pleine force)
    nerodna leta âge ingrat
    nevarna leta âge critique
    zrela leta âge mûr
    službena leta années de service, ancienneté ženski spol
    voščiti srečno novo leto komu souhaiter la (ali une) bonne année à quelqu'un
    Novo leto (praznik) le Jour (ali Premier) de l'an, le Nouvel an
  • léto año m

    leto za letom año tras año
    od leta do leta de año en año
    čez leto dni, ob letu de aquí un año
    pred 3 leti hace tres años
    po mnogih letih después de muchos años
    z leti con los años
    vsako leto, vsa leta todos los años
    v letih entrado en años
    skozi vse leto (durante) todo el año
    v teku tega leta en el (trans-) curso de este año; entre año
    dolga leta (durante) años enteros
    pol leta medio año; seis meses; un semestre
    preteklo leto el año pasado
    prihodnje leto el año que viene, el próximo año
    ob koncu leta a fin(es) de(l) año
    navadno leto año común, año civil
    novo leto año nuevo
    moška leta edad f viril, edad f adulta
    nerodna leta edad f ingrata fam edad del pavo
    prestopno leto año bisiesto
    proračunsko leto año económico
    poskusno leto año de prueba (ali de prácticas)
    svetlobno leto año (de) luz
    šolsko leto año escolar
    tekoče leto año corriente
    star je 10 let tiene diez años
    je v 30. letih ha cumplido la treintena
    biti v srednjih letih estar en edad madura
    biti v najboljših letih estar en sus mejores años, estar en la flor de la edad
    iti v leta ir entrando en años
    v letu 1970 en 1970, en el año (de) 1970
    službena leta años de servicio
    voščiti srečno novo leto desear a alg un feliz año
    na mnoga leta! ¡por muchos años!
  • Libitīna -ae, f Libitína,

    1. staroitalska mrliška boginja. V njenem svetišču so hranili mrtvaški oder (skolke) in druge pogrebne potrebščine ter pisali imenik umrlih; tam so tudi najemali pogrebnike in vse drugo pogrebno osebje: quod Libitina sacravit H. kar je umrlo, quaestus Libitinae acerbae H., funera in rationem Libitinae venerunt Suet. so jih zapisali.

    2. meton.
    a) smrt: multaque pars mei vitabit Libitinam H. bo ušel smrti, si Libitinam evaserit aeger Iuv.
    b) pogrebni (mrliški) pripomočki, pogrebna (mrliška) oprava: pestilentia … tanta erat, ut Libitina tunc vix sufficeret L. da je bilo takrat le stežka mogoče pokopati vse (mrliče), ne liberorum (svobodnjakov) quidem funeribus Libitina sufficiebat L.; poseb. mrtvaški oder (skolke) ali grmada: ut … arma vero et Libitina totusque unius diei apparatus … esset e sucino Plin., dum levis arsura struitur Libitina papyro Mart.
    c) pogrebna služba, pogrebništvo, pogrebno (mrliško) oskrbništvo: Libitinam exercere Val. Max.
    d) pogreb, (pogrebni) sprevod: Amm. Od tod adj. Libitīnēnsis -e libitínski: porta Lamp. menda vrata v amfiteatru, skozi katera so odnašali ubite gladiatorje.
  • lie*4 [lai] neprehodni glagol
    ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
    peljati (pot)
    pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
    arhaično prenočiti, prespati
    lov ne vzleteti (ptice)
    vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

    to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
    to lie asleep spati
    to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
    to lie close skrivati se
    to lie hid pritajiti se, skriti se
    to lie dead ležati mrtev
    to lie dying umirati
    sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
    to lie in ruins biti v ruševinah
    to lie sick ležati bolan
    it lies at his door za to je on odgovoren
    the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
    the mistake lies here napaka je tukaj
    to find out how the land lies videti od kod veter piha
    as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
    to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
    to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
    to lie in prison biti zaprt
    to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
    it lies in a nutshell to je na dlani
    to lie open to biti čemu izpostavljen
    to lie heavy (up)on težiti (krivda)
    to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
    vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
    to lie at the root of imeti korenine v
    to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
    to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
    to lie through peljati skozi (pot)
    to lie under a charge biti obdolžen
    to lie under a mistake motiti se
    to lie under the necessity biti prisiljen
    to lie under an obligation imeti dolžnost
    to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
    to lie under suspicion biti osumljen
    it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
    his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
    to lie waste biti neobdelan (zemlja)
    here lies tukaj počiva
    pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
    pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
    his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
    he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
    to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
    to lie to the oars pošteno veslati
    you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal
  • Liebe, die, (-, -n) ljubezen; aus Liebe iz ljubezni; mit viel Liebe z ljubeznijo; unglückliche Liebe nesrečna ljubezen; Liebe geht durch den Magen ljubezen gre skozi želodec; Liebe auf den ersten Blick ljubezen na prvi pogled; die Liebe erwidern vračati ljubezen; mit Lust und Liebe z vsem srcem