Franja

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

da konj.

1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene

¡daca!

¡dacá! daj sem! sem s tem!
en un ¡daca! esas pajas, en ¡daca! las pajas v hipu, hipoma

daj

1. z velelnikom: se ne prevaja (daj, pridi! komm! daj, vstani! steh auf!)

2.
daj, da … [laß] lass (daj, da te pogledam [laß] lass dich anschauen, daj, da preberem [laß] lass mich lesen)

3.
daj no (že) z velelnikom: schon (daj no, pridi/povej komm schon/sag es schon)

4.
daj no (le) z velelnikom: doch (daj no, pridi komm doch)

5.
daj no, daj! hör auf! nimm's nicht so!

6.
daj ga! gib's ihm!
le daj! immer zu!

7.
daj sem! her damit!
| ➞ → dati, ➞ → Bog, ➞ → mir

dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

dáleč od tu far from here
dáleč naokoli far and wide
dáleč narazen wide apart
od dáleč from the distance, from afar
kako dáleč how far, to what extent
tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
bil sem dáleč od doma I was far from home
kako dáleč je (to)? how far is it?
stanuje dáleč od tu he lives far away from here
dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
dáleč od tega far from it
še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely

dáleč lejos

(ne) daleč od tu (no) lejos de aquí
od daleč de(sde) lejos
kar najbolj daleč lo más lejos posible
daleč prekašati superar en mucho
predaleč iti ir demasiado lejos
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
daleč sem od tega, da bi to mislil estoy (muy) lejos de pensarlo
še daleč mi ni za to eso me está muy lejos
je postaja daleč od tu? ¿está lejos de aquí la estación?
to gre predaleč esto ya es demasiado
s tem ne boš daleč prišel con eso no llegarás muy lejos
kako daleč je od tu do ...? ¿qué distancia hay de aquí a...?
daleč od oči, daleč od srca lejos de vista, lejos de corazón

današnji pridevnik
1. (o dnevu) ▸ mai Današnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki politike in družbe. ▸ A mai ünnepségen a politikai és a társadalmi élet számos képviselője részt vett.
Do današnjega datuma v Evropi ne poročajo o nobenih nesrečah, ki bi bile povezane z omenjeno težavo. ▸ A mai napig Európában nem számoltak be semmilyen, az említett problémával kapcsolatos balesetről.
Ljubljanska borza je današnje trgovanje sklenila z rastjo. ▸ A ljubljanai tőzsde növekedéssel zárta a mai kereskedést.

2. (o trenutnem obdobju) ▸ maiOtoki svoje podobe do današnjih dni niso spremenili veliko. ▸ A szigetek a mai napig sem változtak sokat.
V zadnjih štirih letih so v podjetju intenzivno zaposlovali, današnja strategija je drugačna. ▸ A vállalat az elmúlt négy évben intenzíven toborzott munkaerőt, de a mai stratégia más.
Zadnja obnova fasade in s tem današnji izgled je palača dobila leta 2004. ▸ A homlokzatot legutóbb 2004-ben újították fel, így nyerte el mai külsejét a palota.

dander¹ [dǽndə] samostalnik
ameriško, pogovorno jeza, ogorčenje

to get one's dander up razjeziti, raztogotiti se
my dander is up besen sem, jezim se

dann (darauf, ferner) potem; (damals) tedaj; dann und wann kdaj pa kdaj, sem pa tja

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

dare^*1 [dɛə]

1. neprehodni glagol
upati si, drzniti, osmeliti se; smeti

2. prehodni glagol
pozvati, izzivati, kljubovati; lotiti se

I dare say kakor kaže, verjetno mislim, da, rekel bi
I dare swear prepričan sem
he dare not (ali does not dare to) do it ne upa si tega storiti

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

dattorno

A) avv. okoli, okrog; poleg:
sono stufo di averlo dattorno sit sem že, da mi je stalno pod nogami
levarsi, togliersi qcn. dattorno koga se znebiti
dattorno a prep. okoli, ob

B) agg. invar. okoliški

dávno long ago, a long time ago, ages ago

dávno je že, kar sem odšel od doma it's a long time since I left home
to vem že dávno I've known that for ages
dávno minuli časi times long past

dawn² [dɔ:n] neprehodni glagol & prehodni glagol
svitati se, posvetiti se komu

figurativno a glad day dawned začeli so se lepi časi
it dawned upon me končno sem se domislil

dazugehörig ki spada zraven, pripadajoč; dazugehörig: sem spadajo:

de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

le livre de Jean Ivanova knjiga
j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
de bonne heure zgodaj, rano
près de zraven
de près od blizu, iz bližine
de ma vie za čas mojega življenja
de plus en plus vedno bolj, vse bolj
de plus en plus grand vse, vedno večji
de soi-même sam od sebe
de peu skoraj
de jour, de nuit podnevi, ponoči
d'aujourd'hui en huit danes teden
de ce côté na tej strani, na to stran
bien de l'argent mnogo denarja
la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
long de 3 mètres tri metre dolg
âgé de 30 ans 30 let star
amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
il est de la famille on je član družine, pripada družini
il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
mourir de faim umreti od gladu
une chienne de vie pasje življenje
je vous demande de partir prosim vas, da odidete
montrer du doigt s prstom pokazati
content de zadovoljen z
si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali

death [deɵ] samostalnik
smrt; smrtni primer; uboj, umor; konec, uničenje; kuga

to be the death of s.o. ubiti koga, povzročiti smrt koga
to be in at the death vzdržati do konca
to bleed to death izkrvaveti
to catch one's death of umreti zaradi
to be bored to death strašno se dolgočasiti
arhaično to do to death pogubiti, ubiti, uničiti
it's a case of life and death gre za biti ali ne biti
ameriško, sleng sudden death slab whisky
worse than death zelo slab
sleng death on ves nor na; odličen
to put to death usmrtiti
to lie at the death's door umirati, biti na pragu smrti
pravno civil death zguba državljanskih pravic
as sure as death popolnoma prepričan, čisto gotov
Black Death kuga
field of death bojno polje
I am sick to death of it do grla sem tega sit
certificate of death mrliški list
tired to death na smrt utrujen

debakel samostalnik
(velik polom ali poraz) ▸ összeomlás, csőd, vereségPravi debakel pa so doživeli brazilski odbojkarji, ki so ostali celo brez polfinalnih nastopov. ▸ Teljes vereséget szenvedtek a brazil röplabdások, akik még az elődöntőbe sem kerültek be.
Gradnja novega hotela v Ljubljani bi bila v minulem desetletju popoln ekonomski debakel za tistega, ki bi se je lotil, saj hoteli nobeno leto niso bili več kot 36-odstotno zasedeni. ▸ Az elmúlt évtizedben egy új szálloda építése Ljubljanában az építtető számára teljes gazdasági csődöt jelentett volna, hiszen a szállodák foglaltsága egyik évben sem haladta meg a 36 százalékot.

debater samostalnik
1. pogosto v množini (o tekmovalni dejavnosti) ▸ vitázó
2. (razpravljavec) ▸ vitázó, vitapartner
Po mnenju strokovnjakov se do zdaj niti eden niti drugi predsedniški kandidat ni izkazal kot preveč dober debater. ▸ A szakemberek szerint eddig egyik elnökjelölt sem bizonyult túl jó vitapartnernek.