Franja

Zadetki iskanja

  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • Wirt, der, (-/e/s, -e) gostitelj (tudi Biologie); (Hauswirt) gospodar; (Gastwirt) gostilničar; die Rechnung ohne den Wirt machen delati račun brez krčmarja
  • zabávati (se) divertir(se); distraer(se)

    dobro se zabavaj (se zabavajte)! ¡que te diviertas (que usted se divierta)!; ¡divertido!
    zabavati se na račun koga (drugega) divertirse a costa de alg
  • Zahlung, die, (-, -en) plačilo; plačevanje; izplačevanje; Zahlung leisten plačevati, plačati; in Zahlung geben dati na račun, dati staro za novo; in Zahlung nehmen vzeti v račun, vzeti staro za novo
  • zakljúčen final, de clôture

    zaključni govor discours moški spol de clôture
    zaključni račun compte final, bilan moški spol, balance ženski spol de compte
  • zakljúčen (-čna -o) adj. conclusivo, finale, consuntivo:
    ekon. zaključni račun bilancio consuntivo
    zaključni izpit esame finale
    jur. zaključni govor perorazione, discorso di chiusura
    lit. zaključni spev tragedije l'epilogo della tragedia
  • zakljúčen final; de clausura

    zaključna formula (komuniké) fórmula f (comunicado m) final
    zaključni govor discurso m final
    zaključni račun cuenta f (ali balance m) final
    zaključni tečaj (na borzi) cotizacion f de cierre (ali de última hora)
  • zaokróžiti arrondir

    zaokrožiti navzdol (število, račun) arrondir au chiffre inférieur (ali familiarno en dessous)
  • zaostàl -ála -o prid. întârziat, înapoiat
    zaostal v rasti zgârcit
    duševno zaostal arierat fin. restanţier
    zaostali račun restanţă
  • zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
    zapisati podatke annotare i dati
    zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
    med. zapisati dieto prescrivere una dieta
    zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

    2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
    v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

    3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
    zapisati v seznam mettere nell'elenco

    4. pren. condannare:
    zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
    zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
    zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
    pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
    knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
    zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
    zapisati opombo contronotare
    jur. zapisati vdovščino sopraddotare

    B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
    iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
    iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

    C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

    1. scrivere per errore

    2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
    zapisati se politiki darsi alla politica
    z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
    misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
    zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo
  • zapitek samostalnik
    1. (plačilo za pijačo) ▸ cech
    gostilniški zapitek ▸ vendéglői cech
    poravnati zapitek ▸ cechet kiegyenlít
    plačati zapitek ▸ cekket kifizet
    račun za zapitek ▸ cech
    Ob popivanju sta se potem sprla in skupaj zapustila lokal, ne da bi plačala zapitek. ▸ Ivóvitába keveredtek, és együtt távoztak a kocsmából anélkül, hogy kifizették volna a cechet.
    Koliko je družba zapravila za kosilo in zapitek, ni hotel izdati. ▸ Azt, hogy mennyit költött a társaság az ebédre és az italokra, nem akarta elárulni.

    2. (o posledicah dejanja) ▸ ár, számla
    Moja zla sreča je združila moči z napačnimi odločitvami, h katerim sem nagnjen, in zdaj plačujem zapitek. ▸ A balszerencsém kombinálódott a rossz döntésekkel, amelyekre hajlamos vagyok, és most ennek fizetem az árát.
    Minister tako politiko razglaša za uspešno, ne pove pa, kdo bo plačal zapitek. ▸ A miniszter eredményesnek hirdeti ezt a politikát, de nem árulja el, ki fogja megfizetni az árát.
    Globalna kriza je torej čas plačevanja zapitka. ▸ A globális válság tehát az az idő, amikor megfizetjük a számlát.

    3. neformalno, izraža negativen odnos (pijanec) ▸ részeges, iszákos
    Tip je zapitek, ki se mu že fuzla od oblasti. ▸ A hapsi egy iszákos, aki már megzakkant a hatalomtól.
    Torej, če se mi lokalni zapitki in zapohanci naselijo v mojo nepremičnino, si v bistvu ne morem nič kaj dosti pomagat. ▸ Tehát ez azt jelenti, hogy ha a helyi részegesek és füvesek beköltöznek az ingatlanomba, nem igazán tudok mit tenni.
  • zasolíti to salt

    zasolíti račun to salt an account
  • zasolíti trop saler

    zasoljen (figurativno) (cena, račun) salé, trop élevé
    zasoljene cene prix exorbitants (ali excessifs)
    zasoliti jo komu faire sentir quelque chose à quelqu'un
  • zasoljen pridevnik
    1. (pretirano drag) ▸ borsos, drága
    zasoljena cena ▸ borsos ár
    zasoljen račun ▸ borsos számla
    krepko zasoljen ▸ igencsak borsos
    pošteno zasoljen ▸ ugyancsak borsos
    Lepa rjavolaska je z njim veliko klepetala po telefonu, tako da bo doma zagotovo dobila zasoljen račun za mobitel. ▸ A csinos, barna hajú lány sokat beszélgetett vele telefonon, úgyhogy biztosan borsos lesz a mobiltelefon-számlája.
    Turiste so letos najbolj motile zasoljene cene. ▸ A turistákat idén a borsos árak zavarták legjobban.

    2. (nespodoben) ▸ pikáns, csípős, fanyar
    zasoljeno vprašanje ▸ pikáns kérdés
    zasoljena zgodbica ▸ pikáns történet
    zasoljen humor ▸ csípős humor, fanyar humor
    Knjiga Šola za pijance je zbir humornih, zaostrenih in zasoljenih kratkih zgodbic o tem, zakaj, kdaj in kako se ljudje opijajo. ▸ A Művelt alkoholisták című könyv humoros, éles és pikáns történetek gyűjteménye arról, hogy miért, mikor és hogyan részegednek le az emberek.
    Politik in profesor, avtor nekaj zasoljenih citatov, se iz aktivne politike počasi umika. Svoja politična prepričanja je vedno izražal jasno in brez dlake na jeziku. ▸ A politikus és professzor, több fanyar idézet szerzője lassan visszavonul az aktív politikából. Politikai meggyőződését mindig világosan és minden fenntartás nélkül nyilvánította ki.

    3. (z izrazitim dodatkom) ▸ fűszerezett
    zasoljen s čim ▸ fűszerezi valami
    So pa – kot vedno – lepe stvari vedno zasoljene s kancem dekadence, čeprav večina današnjih pisateljev sploh ne ve, kaj je to. ▸ Mint mindig, a szép dolgokat egy csipetnyi dekadencia fűszerezi, bár a mai írók többsége azt sem tudja, hogy mi az.

    4. (o kemijski sestavi) ▸ sós, szikes
    Raziskovalci Kalifornijske univerze so namreč s kloniranjem ustvarili paradižnik, ki uspeva na zasoljenih tleh. ▸ A kaliforniai egyetem kutatói olyan paradicsomot hoztak létre klónozással, amely sós talajon is megterem.
  • zbirn|i (-a, -o) Sammel- (izpisek der Sammelauszug, katalog der Sammelkatalog, pojem der Sammelbegriff, priključek der [Sammelanschluß] Sammelanschluss, promet der Sammelverkehr, račun das Sammelkonto, spis die Sammelakte, transport der Sammeltransport, vod die Sammelleitung, mapa der Sammelordner, oznaka die Sammelbezeichnung, posoda das Sammelgefäß, pošiljka železnica die Sammelladung, številka die Sammelnummer, blago das Sammelgut, naročilo die Sammelbestellung, skladišče das Sammellager)
  • Zeche, die, (-, -n) zapitek, konzumacija; Bergbau jama, rudnik; figurativ die Zeche prellen oditi, ne da bi plačal; figurativ die Zeche bezahlen müssen plačati račun
  • zmesn|i [é] (-a, -o) Misch- (kruh das Mischbrot, oblika die Mischform, račun die Mischkalkulation)
  • znášati to amount to, to add up to, to come to

    (znositi) znášati skupaj to total
    koliko znaša račun? what does the bill amount to?
    koliko znaša to? what does it amount to?
    izdatki, stroški so znašali 10 funtov the expenses, the cost amounted to (ali totalled, added up to, came to) ten pounds
    znášati se nad kom to wreak one's anger (ali rage, fury) upon someone, (z udarci) to give someone a thrashing
  • znášati

    skupaj znašati porter en un même lieu, rassembler, recueillir
    gnezdo znašati faire son nid; (račun) se monter à, s'élever à, se chiffrer à, être de, faire
    znašati se nad kom décharger sa rancune (ali sa colére, sa bile) sur quelqu'un, épancher sa bile sur quelqu'un
  • znášati

    skupaj znašati llevar a un mismo lugar; (znesek) elevarse (ali ascender) a; alcanzar la cifra de, importar
    račun znaša ... la cuenta ascende a...
    znašati se nad kom desfogar su cólera en alg