Franja

very² [véri] prislov
zelo; prav, zares; v polnem pomenu; baš

very good prav, v redu, se strinjam
very well prav dobro, v redu
very much zelo, izredno
my very own zares moj, osebno moj
the very best quality res najboljša kakovost
at the very latest res najkasneje
it is the very last thing to do to je res (prav) zadnja stvar, ki jo je treba narediti
you may keep it for your very own lahko si to obdržiš kot svojo (pravo) last
I'll do my very utmost napravil bom prav vse, kar bo v moji moči
I bought it with my very own money to sem kupil z res svojim denarjem

vesêlje alegría f ; placer m ; alborozo m ; regocijo m

od veselja de alegría
kakšno veselje! ¡qué alegría!
prekipevajoče veselje alegría desbordante
v veliko moje veselje con gran satisfacción mía
z veseljem con mucho gusto, gustosamente
biti ves iz sebe od veselja no caber en sí de gozo
jokati od veselja llorar de alegría
napraviti komu veselje alegrar a alg
pravo veselje je to videti es un placer ver esto; da gusto ver esto
(po)kvariti komu veselje aguar la fiesta a alg
pripraviti komu veliko veselje dar a alg una gran alegría, fam dar un alegrón a alg

vester (stlat. voster) -tra -trum (iz vōs kakor noster iz nōs) vaš

I. svoj, kadar se pron. nanaša na subj. vi: vestrum est deligere Ci. vaša stvar je, vestrum est dare, vincere nostrum O., vos me vestro … utamini Corn., vestrā interest Ci. vam je v prid, v vašem interesu je; atrib. večinoma subj.: quid animi vostri super hac re siet? Pl., impulsu vostro Ter., vester animus Ci. vaše pravo mišljenje, vestra beneficia Ci., collegium vestrum Ci. vaša združba, vi kot združba, vestra verba O. —

II. pesn. = tvoj: vestri praeconia nominis O.; redko obj.: odio vestro (nam. vestri) L. iz sovraštva do vas; subst.
a) voster -trī, m vaš gospod, vaš gospodar: ibi voster cenat Pl.
b) vestrum -trī, n vaše (svoje), vaše (svoje) imetje: de vestro inpendatis L., non cognosco vostrum tam superbum Ter. vaše … šege; pl.: vestra solum legitis, vestra amatis Ci., vestra vobis notiora sunt T. vaše lastne stvari, vaše lastne razmere.

Opomba: Gen. pl. vostrûm = vostrorum: nescioquis … vostrum familiarium Pl.

via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)

1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.

2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.

3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.

4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.

5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.

Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr.

Vibilia -ae, f Vibílija, boginja poti, ki so jo na pomoč klicali popotniki, kadar so zašli s poti, da bi jih privedla na pravo pot: Arn. — Inačici Viabilia in Upibilia.

víhra (-e) f

1. (vihar) burrasca, tempesta; ekst. (razburjanje) putiferio:
članek je povzročil pravo vihro l'articolo provocò un vero putiferio

2. pren. tempesta, turbine:
vojna vihra il turbine della guerra

3. pren. (vihrav človek) furia

vīta -ae, f (vīvere; iz indoev. *gu̯itā, indoev. kor. *gu̯ei̯H- živeti; prim. skr. jīvita življenje, gr. βιοτός življenje, βιοτή življenje, sl. život, življenje, lit. gyvatà življenje; gl. tudi vīvō)

1. življenje: O., Q., Plin. idr., viri in uxores vitae necisque habent potestatem C. oblast nad življenjem in smrtjo, in omni genere vitae N. v vsakem položaju življenja, v vsakem življenjskem položaju, v vsaki življenjski situaciji, in vita Ci., H. ali in mea vita Ci. v vsem mojem (svojem) življenju, in vita esse Ci. = vitam agere Ter., Ci. = vitam vivere Pl., Ter., Ci. ali vitā vivere Pl. (življenje) živeti, vitam tutam vivere Ci. varno živeti, vitam (miserrimam) degere Ci. (kaj bedno) živeti, preživljati (življenje), vitam transire Sen. ph. živeti, preživljati, vitam ponere Ci. ep., N. življenju dati slovo, abire e vita ali cedere (e) vita ali discedere e vita ali excedere (e) vita ali decedere de vita Ci. = vitam evadere Ap. zapustiti (zapuščati) svet, iti s tega sveta, ločiti (ločevati) se od življenja, umreti (umirati), vitam producere N., V. podaljšati (podaljševati) življenje, naspr. vitam abrumpere V. predčasno končati, vitā defungi Cu., Sen. ph., Gell. umreti, profundere (dati) vitam pro aliquo Ci.; pesn.: tenues sine corpore vitae V. sence (rajnih, pokojnikov); metaf. (o drevesih) življenje = trajanje, življenjska doba, obstoj: vita arborum quarundam immensa credi potest Plin., brevissima vita est punicis, fico, malis Plin.

2. meton.
a) življenje = način življenja, tek (tok) življenja, življenjski poklic: Gell., Serv. idr., rustica Ci. podeželsko življenje, življenje na kmetih, vaško življenje, življenje na vasi, miseranda N., ego bonam vitam tibi hodie feci Pl. danes sem ti pripravil dobro življenje = naredil sem ti uslugo, ustregel sem ti, deorum vitam apti sumus Ter. pravo bogovanje (= božansko življenje) bo, cui in opere vita erat Ter., omnibus flagitiis vita inquinata Ci., vitam, naturam, mores hominis cognoscite Ci., vitam instituere S., splendidus in vita victuque N., sapientis vitae exemplum N., imaginem vitae exprimere N., vitam alicuius explicare (enarrare) N. popisati (popisovati) tek življenja, vita hominis ex ante factis spectatur Corn., librum de vita alicuius edere Plin. iun. izdati življenjepis koga; v pl.: inspicere tamquam in speculum in vitas omnium Ter., vitas et crimina discet V.
b) življenje = življenjepis, biografija: vitae excellentium imperatorum N., vitae scriptores Lamp. življenjepisci, biografi.
c) sreča življenja, sreča v življenju, življenjska sreča: paene illusi vitam filiae Ter.
d) sredstva za življenje, živež, hrana, starejše prežitek: reperire sibi vitam Pl., de vita mea Pl.
e) živeči ljudje, svet (prim. gr. βίος): nil sine vita labore dedit hominibus H., hac de re communis vita dubitavit Ci., his vita magistris desuevit quernā pellere glande famem Tib., verum falsumne sit, non vita decreverit Plin., adgnoscat mores vita Mart.
f) življenje = človeku zelo ljuba ali draga oseba: tu vita es mihi Pl., nostrumne Aeschinum, nostrum vitam omnium Ter.; kot ljubkovalna beseda: mea vita (= gr. ζωή) Pl., Ci. ep. ali samo vita Pr. (ti) moje življenje.

Opomba: Star. gen. sg. vitāi: Lucr.

vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
vodna kapljica goccia d'acqua
vodna para vapore acqueo
vodni števec contatore dell'acqua
vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
aer. vodno letalo idroplano
vodna energija energia idrica
vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
navt. vodna brazda scia
navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
vodna elektrarna centrale idroelettrica
zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
bot. vodna leča lemna (Lemna)
friz. vodna ondulacija messa in piega
šport. vodne smuči sci d'acqua
vodna tehtnica livella ad acqua
vodna turbina turbina idraulica
fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
vodna pipa narghilè
vodna ura clessidra, orologio ad acqua
kem. vodni plin gas d'acqua
zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
vodni stolp castello d'acqua
strojn. vodni stroji macchine idrauliche
vodni top autopompa
vodno kolo ruota idraulica; bindolo
vodno pravo diritto delle acque
vodno stanje livello dell'acqua

vodn|i (-a, -o) Wasser- (grad das [Wasserschloß] Wasserschloss, mehur medicina die Wasserblase, mlin die Wassermühle, oblak die Wasserwolke, priključek der [Wasseranschluß] Wasseranschluss, režim der Wasserhaushalt, steber die Wassersäule, stolp der Wasserturm, šport der Wassersport, števec der Wasserzähler, die Wasseruhr, tlak der Wasserdruck, tok der Wasserstrom, top der Wasserwerfer, die Wasserkanone, udar der Wasserschlag, zalogovnik der Wasserkasten, znak das Wasserzeichen, žleb die Wasserrinne, barva die Wasserfarbe, cev das Wasserrohr, črpalka die Wasserpumpe, energija die Wasserkraft, gladina der Wasserspiegel, kopel das Wasserbad, para der Wasserdampf, pipa die Wasserpfeife, pištola die Wasserpistole, pljuča die Wasserlunge, postelja das Wasserbett, površina die Wasserfläche, (površina vode) die Wasseroberfläche, pravica das Wasserrecht, raztopina die Wasserlösung, smučka der Wasserski, terapija die Wasseranwendung, tromba die Wasserhose, turbina die Wasserturbine, zanka die Wasserschleife, žila die Wasserader, žival das Wassertier, gospodarstvo die Wasserwirtschaft, hlajenje die Wasserkühlung, kolo das Wasserrad, pravo das Wasserrecht, ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz, steklo das Wasserglas, stikalo der Wasserschalter); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika wasserbewohnend ➞ → pižmar, kunec, pajek, stenica, kislica, perunika, želva …
|
vodno zelo bogat stark wasserführend

vôjen -ôjna, -o of war, war(-); wartime

v vôjnem času in wartime, during the war
vôjna akademija military academy, staff college
vôjen, -ôjna, -o cilj war aim
vôjna cona war zone
vôjna bremena war burden
vôjni davek war tax, contribution
vôjni dobičkar war profiteer
vôjni dolg war debt
vôjna doklada field allowance, allowance for service in the field
vôjni dopisnik war correspondent, war reporter
vôjna grožnja threat(s) of war
vôjni hujakač warmonger
vôjni invalid disabled ex-soldier
vôjno gospodarstvo wartime economy
vôjna industrija war industry
vôjna ladja warship, man-of-war, (bojna) battleship, (oklopnica) ironclad, dreadnought
vôjno letalo warplane, military aircraft
vôjna luka naval port
vôjni material war material
vôjna krivda war guilt
vôjni minister minister of war, VB Secretary of State for War, ZDA Secretary of War
vôjna mornarica navy; naval force
vôjno ministrstvo VB War Office, ZDA War Department, ZDA pogovorno pentagon
vôjni načrt war plan
vôjna nevesta war bride
vôjna napoved declaration of war
vôjna nevarnost (figurativno) war clouds pl
vôjna obveznica, zadolžnica war bond
vôjna oprema war equipment, armament
vôjna odškodnina war indemnity
vôjno posojilo war loan
vôjno pozorišče war zone, ZDA theatre of war
vôjni plen war booty, loot, spoils pl
vôjne priprave preparations pl for war
vôjna pripravljenost national war preparedness
vôjno poročilo war communiqué
vôjno pravo laws pl of war
vôjna psihoza war fever
vôjna sirota war orphan
vôjno sodišče court-martial, pl -s, courts-martial
vôjno stanje state of, war, war footing
vôjni stroški costs of war, war expenditure
vôjne strahote (pesniško) the dogs of war
vôjna sredstva (denar) (pesniško) sinews pl of war
vôjni ujetnik prisoner of war (P.O.W.)
vôjno ujetništvo war captivity
vôjna vdova war widow
vôjna veščina art of war, war strategy, tactics pl (s konstr. v sg ali pl)
vôjen, -ôjna, -o zločin, zločinec war crime, war criminal
proces proti vôjnim zločincem war crimes trial
vôjna zvijača stratagem
vôjna sreča contingencies pl of war

vôjen de guerra

v vojnem času en tiempos de guerra
vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
vojna bolnica hospital m de campaña
vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
vojna oprema, oborožitev armamento m
vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
vojna luka puerto m militar
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
vojna industrija industria f (de material) de guerra
vojna odprava expedición f militar; campaña f
vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
vojna znanost ciencia f militar
vojna doklada plus m de campaña
vojno področje zona f de operaciones
vojna psihoza psicosis f de guerra
vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
vojni nasprotnik adversario m de la guerra
vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra

vojn|i [ô] (-a, -o) kriegsmäßig; kriegerisch; Kriegs- (čas die Kriegszeit, dobiček der Kriegsgewinn, dobičkar der Kriegsgewinnler, dolg die Kriegsschuld, film der Kriegsfilm, hujskač der Kriegshetzer, roman der Kriegsroman, svet der Kriegsrat, bremena množina Kriegslasten množina, generacija die Kriegsgeneration, industrija die Kriegsindustrie, ladja das Kriegsschiff, literatura die Kriegsliteratur, luka der Kriegshafen, mornarica die Kriegsmarine, napoved die Kriegserklärung, nevarnost die Kriegsgefahr, odškodnina die Kriegsentschädigung, operacija die Kriegshandlung, politika die Kriegspolitik, poroka die Kriegstrauung, poškodba die Kriegsbeschädigung, die Kriegsverletzung, psihoza die Kriegspsychose, sirota die Kriegswaise, sreča das Kriegsglück, škoda der Kriegsschaden, igrače das Kriegsspielzeug, razmere množina Kriegsverhältnisse, rezerve množina der Kriegsvorrat, dogajanje das Kriegsgeschehen, odlikovanje die Kriegsauszeichnung, področje das Kriegsgebiet, posojilo die Kriegsanleihe, pravo das Kriegsrecht, sodišče das Kriegsgericht, žarišče der Kriegsherd)

volčj|i (-a, -e) wölfisch, Wolfs- (šakal živalstvo, zoologija der Wolfsschakal, špic der Wolfsspitz, krdelo das Wolfsrudel)
volčje pravo (pravica pesti) das Faustrecht

voliln|i (-a, -o) Wahl- (dan der Wahltag, izid das Wahlergebnis, odbor der [Wahlausschuß] Wahlausschuss, okoliš der Wahlbezirk, poraz die Wahlniederlage, postopek das Wahlverfahren, pravilnik die Wahlordnung, program das Wahlprogramm, red die Wahlordnung, rezultat der Wahlausgang, das Wahlergebnis, urad das Wahlamt, uspeh der Wahlerfolg, zakon das Wahlgesetz, doba die Wahlperiode, enota der Wahlkreis, kabina die Wahlkabine, kampanja der Wahlkampf, koalicija das Wahlbündnis, monarhija die Wahlmonarchie, nedelja der Wahlsonntag, obveznost die Wahlpflicht, platforma die Wahlplattform, potvorba die Wahlfälschung, prevara der Wahlbetrug, prireditev die Wahlveranstaltung, skrinjica die Wahlurne, tajnost das Wahlgeheimnis, udeležba die Wahlbeteiligung, zmaga der Wahlsieg, geslo der Wahlslogan, leto das Wahljahr, mesto die Wahlstelle, obdobje der Wahlabschnitt, pravo das Wahlrecht, ravnanje das Wahlverhalten, telo der Wahlkörper, zborovanje die Wahlversammlung, Wählerversammlung)

vrai, e [vrɛ] adjectif resničen, pravi, pravcat, pristen, nepotvorjen; uspešen

histoire féminin vraie resnična zgodba
un vrai sportif pravi športnik
un vrai moyen pravo, uspešno sredstvo
la vraie raison pravi razlog
(populaire) c'est pas vrai! to ni mogoče!
vrai de vrai pravi pravcati, avtentičen

vrai [vre] masculin resnica

pas vrai? ni res? kajne?
pour de vrai zares, v resnici
il est vrai que res je, da
il n'en est pas moins vrai que pri vsem tem, nič manj zato pa je res, da
à vrai dire, à dire vrai po resnici povedano, pravzaprav
parler vrai govoriti resnico, pravo povedati
être dans le vrai imeti prav, pravo pogoditi
tu dis vrai prav praviš

vrtéti (-ím)

A) imperf.

1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare

2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare

B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci

vue [vü] féminin vid; pogled, razgled; slika, fotografija; mnenje, nazor, mišljenje; pluriel namere, načrti; commerce pokaz

à vue na pokaz
dessin masculin à vue na oko narejena risba (brez merjenja)
l'avion est hors de vue letalo se ne vidi več
à larges vues velikopotezen
à longue vue daljnoviden
à première vue na prvi pogled
à vue de nez (figuré) približno, površno
à vue d'œil na oko; vidno, očitno
en vue viden, na vidiku
personne féminin en vue imenitna oseba
personne féminin très en vue važna, zelo ugledna oseba
en vue de vpričo; z namenom; glede na
à la vue de tout le monde pred očmi vseh
avoir bonne vue dobro videti
avoir la vue basse biti kratkoviden
avoir la vue courte (figuré) biti kratkoviden
avoir des vues sur quelqu'un, quelque chose imeti načrte, namene s kom, s čim
avoir quelqu'un en vue pour un emploi misliti na koga za službeno mesto
connaître quelqu'un de vue poznati koga po obrazu
donner dans la vue de quelqu'un (familier, figuré) komu v oči pasti
le soleil me donne dans la vue sonce mi blešči v oči
don masculin de seconde vue sposobnost videti ali čutiti, kaj se godi v daljavi
être en vue zavzemati odlično mesto
garder quelqu'un à vue imeti koga pred očmi, skrbno ga nadzirati
mettre en vue javno pokazati, postaviti v pravo luč
en mettre plein la vue à quelqu'un (familier) napraviti velik vtis na koga
perdre la vue oslepeti
prendre les vues vrteti, snemati (film)
argent masculin à vue vsakodnevni denar
échange de vues izmenjava mišljenj
payable à vue plačljiv na pokaz
point masculin de vue stališče, vidik, gledišče
du point de vue s stališča
prise féminin de vue filmsko snemanje
vue aérienne pogled z višine
vue basse, courte kratkovidnost
vue en coupe poprečni prerez
vue de face, latérale pogled od spredaj, od strani
vue d'ensemble celoten pogled
vue prise de près posnetek od blizu

war¹ [wɔ:] samostalnik
vojna; boj, borba; prepir, razprtija, mržnja, sovraštvo, sovražnost; vojna umetnost, vojništvo
pogovorno orožje, vojna oprema, vojna moč, čete

in the war v vojni, v vojnem času
the War 1. svetovna vojna
War between the States ameriška državljanska vojna
war of nerves živčna vojna
holy war sveta vojna
a war of words besedna vojna
war of the elements naravne katastrofe, hude nevihte
war to the knife boj na nož, vojna do iztrebljenja
the war to end all wars zadnja vojna (nobene več!)
the dogs of war poetično, figurativno vojne strahote
perfect (imperfect) war pravno, vojska splošna (omejena) vojna
man-of-war vojna ladja
trade of war vojaški poklic
laws; množina of war vojno pravo
rights; množina of war (nezakonito) vojno pravo
untrained in war neizurjen v orožju
war baby pogovorno nezakonsko vojaško dete (rojeno v času vojne); šaljivo mornariški kadet, ki je opravljal službo mornariškega častnika v 1. svetovni vojni; ameriško, sleng vojni proizvod; delnica, katere vrednost se je dvignila v vojni
war bond vojna obveznica, zadolžnica
war cloud pogovorno grožnja vojne, vojna nevarnost
war craft umetnost vojskovanja
war correspondent vojni dopisnik
war crime, war criminal vojni zločin, vojni zločinec
to raise the war cry zagnati bojni krik
war dance bojni ples
war debt vojni dolg
war fever vojna psihoza
war god bog vojne
war hatchet bojna sekira
war footing vojno stanje, vojna pripravljenost
war grave vojni, vojaški grob
war guilt vojna krivda
war horse bojni konj; pogovorno star vojščak, veteran (tudi figurativno)
war of liberation osvobodilna vojna
war lord najvišji poveljnik vojske, vojaški diktator, generalisim
War Office britanska angleščina vojno ministrstvo (do leta 1964)
War of the Nations zgodovina 1. svetovna vojna
war orphan vojna sirota
war paint barva, s katero si Indijanci prebarvajo obraz in telo pred bojem; figurativno svečana obleka; ameriško, pogovorno našminkanost
war path bojni pohod Indijancev
pogovorno to be on the war biti napadalen, biti pasje volje
war plane vojno letalo
war-ravaged opustošen od vojne
war widow vojna vdova
war song bojevito petje; bojna pesem
war zone vojna cona
all is fair in love and war v ljubezni in v vojni je vse dovoljeno
to be at war with biti v vojni z
he's been in the wars figurativno pošteno ga je zdelalo
to carry the war into the enemy's country prenesti vojno v sovražnikovo deželo, figurativno preiti v protinapad, tolči sovražnika z njegovim lastnim orožjem
to declare war upon s.o. napovedati vojno komu
to drift into war biti vpleten (potegnjen) v vojno, figurativno priti v spor z
to go to war spustiti se v vojno, začeti vojno
to go to the wars iti v vojsko, v vojno
to make war biti v vojni, vojskovati se
to wage war voditi vojno, biti v vojni, vojskovati se

zabrénkati (-am) perf. muz. suonare (uno strumento a corda):
pren. zabrenkati na čustveno struno toccare la corda del sentimento
pren. zabrenkati na druge strune cambiar musica, passare a vie di fatto
pren. zabrenkati na pravo struno toccare la corda giusta; usare le maniere giuste, dolci